Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

led (5.226-5.250)


  1.      súltan  -a m (ȗ) v nekaterih državah vladar: postati sultan; sultana je nasledil brat / nekdaj turški sultan; sultan Murat ∙ ekspr. ta človek je pravi sultan zelo ukazovalen, brezobziren ♪
  2.      sumáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. kratek, povzemajoč: sumaren pregled / sumarni zapisnik / moti ga tako sumarno prikazovanje problemov posplošeno, poenostavljeno ♦ jur. sumarni postopek skrajšani postopek sumárno prisl.: ne obravnavati česa podrobno, ampak le sumarno ∙ knjiž. v članku so poročila navedena le sumarno so le našteta; knjiž. kritiki so razstavo sumarno pohvalili na splošno ♪
  3.      sumáričen  -čna -o prid. (á) knjiž. kratek, povzemajoč: sumaričen pregled slovenske književnosti; sumarično poročilo / ocena je preveč sumarična posplošena, poenostavljena sumárično prisl.: sumarično podana vsebina ♪
  4.      súmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. knjiž. ki sumi: biti zlobno sumen / sumni pogledi 2. star. sumljiv: postal jim je sumen / sumne lise na koži súmno prisl.: sumno pogledati / v povedni rabi sumno se mu je zdelo, da molči ♪
  5.      súmiti  -im nedov. (ū ȗ) 1. brez (potrjenega) dokaza misliti, da je kdo lahko v določeni zvezi s kakim slabim, nedovoljenim dejanjem: sumijo, a dokazati ne morejo; sumiti koga tihotapljenja; sumijo, da je on zažgal; sumil je soseda, da zapeljuje njegovo ženo 2. domnevati kaj slabega, nedovoljenega: sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost / žarg., med. zdravniki sumijo na hudo bolezen sklepajo ● pog. sumiti v poštenost koga ne biti prepričan o njegovi poštenosti sumèč -éča -e: sumeč pogled ♪
  6.      sumníčav  -a -o tudi sumničàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki (rad) sumniči: bil je zelo sumničav; sumničave ženske // ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija sumníčavo tudi sumničávo prisl.: sumničavo gledati, vprašati ♪
  7.      sumnjív  -a -o prid. (ȋ í) 1. star. ki (rad) sumi: to so nezaupljivi in sumnjivi ljudje / sumnjiv pogled 2. zastar. sumljiv: sumnjive ljudi so aretirali / njegova prijaznost se ji je zdela sumnjiva ♪
  8.      súnek  -nka m (ȗ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov ♪
  9.      sunkovít  -a -o prid. (ȋ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede ♪
  10.      supé  -ja m (ẹ̑) 1. v francoskem okolju večerja (po večerni predstavi, prireditvi): ko sta prišla iz gledališča, sta imela supe 2. knjiž., redko slovesna večerja: prirediti supe ♪
  11.      superióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati ♪
  12.      superiórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost: dokazati, potrditi svojo superiornost; zavest superiornosti / gospodarska, vojaška superiornost premoč, prevlada / ekspr. superiornost pogleda, vedenja ♪
  13.      supletíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene ♪
  14.      suponírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost; predpostavljati: suponiramo, da je to že znano / zakon suponira osebno svobodo / pri prevajalcu suponiramo dobro poznavanje kulture pričakujemo, predvidevamo; suponiral je, da to ni namenjeno njemu menil, mislil suponíran -a -o: suponirano dejstvo ♪
  15.      súša  -e ž (ú) 1. stanje zelo majhne vlage v zemlji zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin: suša je, traja že dva meseca; ekspr. pritisnila je suša; posledice suše; škoda zaradi suše; rastlina, odporna proti vročini in suši / suša je uničila pridelek; ob, v hudi suši potok usahne // ekspr., navadno s prilastkom dejstvo, da česa potrebnega, kakovostnega ni na razpolago v zadostni količini: energetska, idejna, literarna suša; urednik se je pritoževal zaradi suše z gradivom ∙ ekspr. letos bo v kleti suša pridelali bomo zelo malo vina; ekspr. imeti sušo v blagajni, v žepu biti brez denarja; ekspr. čutiti sušo v grlu biti žejen; čutiti potrebo, željo po pitju alkoholne pijače; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša 2. star. zelo suh človek: le jej, da ne boš taka suša ♪
  16.      súšica  in sušíca -e ž (ú; í) star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica ● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človek ◊ agr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa ♪
  17.      súšičast  in sušíčast -a -o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičasta ženska ∙ star. zdel se mu je še bolj bled in sušičast izčrpan, oslabel ♪
  18.      sušína  -e ž (í) agr. snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suha snov: določiti količino sušine v krmi, skuti ● star. zagledali so sušino kopno ♪
  19.      suverén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena 2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve 3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren // ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu 4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno 5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren ● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno suveréno prisl.: suvereno nastopati, odločati; suvereno odigrana vloga ♪
  20.      svarílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se svari: ta zgled je bil svarilen / svarilni klic, napis; njegovih svarilnih besed ni upošteval; dobiti svarilno pismo ∙ knjiž. svarilna barva živali varovalna barva ♪
  21.      svaríti  -ím nedov. (ȋ í) opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: mati ga je svarila, naj ne hodi tja; svarim te, varuj se ga; svariti pred nevarnostjo; prijateljsko, resno svariti / svariti z očmi svarèč -éča -e: svareč glas, pogled; prisl.: svareče dvigniti prst; svareče kaj reči ♪
  22.      svéča  -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj ● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticah ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa ♪
  23.      svédrast  -a -o prid. (ẹ́) podoben svedru: svedrasti ostružki; svedrasti zvitki papirja; miza s svedrastimi nogami / ekspr. svedrast pogled vrtajoč, vprašujoč ♦ biol. svedraste bakterije spiralaste bakterije svédrasto prisl.: svedrasto zavito rogovje ♪
  24.      svét  -á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi 2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet; to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta // s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika / zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu 3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta; odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet 4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu; počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne // tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav / ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom 5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni; izkrčiti svet; gorat, hribovit, raven, strm svet; kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet; močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet // del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub // tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča 6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet 7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet; organski in neorganski svet; proučevati rastlinski svet rastline; ribji, živalski svet; svet ptičev // celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe // celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij 8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet; intimni, izkustveni, nagonski svet; podzavestni, psihični svet; abstraktni svet domišljije // nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet 9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet; kapitalistični, socialistični svet; moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev 10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel; svet kulture, politike; novosti v svetu znanosti in tehnike 11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet; mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina; moški, ženski svet moški, ženske / temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki / črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje / slovanski svet Slovani 12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet; bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah 13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral; sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta // življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom // življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta 14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu; to naj ostane skrito svetu; pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo // ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje / pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi / cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt ● ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih področij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta vsepovsod; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje ◊ filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila ♪
  25.      svèt  svéta m (ȅ ẹ́) 1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: njenega sveta ni poslušal; prositi, vprašati za svet; pomagaj mu vsaj s svetom; dober, pameten svet / dajati svete 2. kolektivni organ upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: svet sprejema sklepe; izvoliti, razpustiti svet; petčlanski svet; član, predsednik sveta; sestanek sveta / delavski svet samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; fakultetni svet; hišni svet izmed stanovalcev izbran samoupravni organ / izvršni svet izvršilni organ (republiške, zvezne) skupščine 3. izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje: o tem mora razpravljati še svet; sklicati svet / družbeni svet sestavljen iz predstavnikov družbe; filmski, gledališki svet; izdajateljski svet revije; potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov; strokovni, znanstveni svet ● Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja; mestni svet v stari Avstriji voljen organ v mestnih občinah z lastnimi statuti; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri; tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku ◊ jur. poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občani; zgod. Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; Slovenski narodnoosvobodilni svet [SNOS] najvišje predstavniško telo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja ♪

   5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA