Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
led (51-75)
- bledíkav -a -o prid. (í) nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo ♪
- bledíkavost -i ž (í) neizrazita bledica ♪
- bledína -e ž (í) knjiž., redko bledica: mehka bledina njenih lic ♪
- bledíti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ȋ í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo ♪
- blédkast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr., redko nekoliko bled: bledkasta deklica ♪
- bledo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt ♪
- bledo... 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled ♪
- bledôba -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz ♪
- bledokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami ♪
- bledolíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle ♪
- bledolíčnik -a m (ȋ) ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje // slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike ♪
- bledopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka ♪
- bledóst in blédost -i ž (ọ̑; ẹ́) bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic ♪
- bledôta -e ž (ó) knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota ♪
- bledôten -tna -o prid. (ó) knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna ♪
- bledúh -a m (ū) slabš., redko bled človek: ne maram tega bleduha ♪
- brezizgléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimistična, brezizgledna filozofija // publ. brezupen: brezizgleden boj; znašel se je v brezizglednem položaju ♪
- brezizglédnost -i ž (ẹ́) publ. brezupnost, brezperspektivnost: izhod iz brezizglednosti / brezizglednost položaja ♪
- črnoglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. kdor vidi vse v življenju slabše, kot je: nekaterim črnogledom se je zdel načrt neizvedljiv ♪
- črnogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki vidi vse v življenju slabše, kot je: opogumil je črnoglede malodušneže / črnoglede misli; črnogleda napoved o usodi človeštva 2. redko ki jezno, neprijazno gleda: oblasten in črnogled fašistični oficir črnoglédo prisl.: črnogledo razpoložen ♪
- črnoglédec -dca m (ẹ̑) črnoglednež: črnogledci so napovedovali poraz; vsi smo prehudi črnogledci ♪
- črnogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled: črnogleden človek / njegova črnogledna sodba o položaju ♪
- črnoglédje -a s (ẹ̑) knjiž. črnoglednost, črnogledost: predati se črnogledju; črnogledje njegovih pesmi / črnogledje in svetobolje ♪
- črnoglédnež -a m (ẹ̑) kdor vidi vse v življenju slabše, kot je: očitali so mu, da je zabavljač in črnoglednež; črnogledneži so napovedovali poraz ♪
- črnoglédnost -i ž (ẹ́) lastnost črnogledega človeka: pesnikova mračnost in črnoglednost / zdaj je črnoglednost neutemeljena ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226