Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

led (3.611-3.635)


  1.      porásti  -rástem in -rásem dov., porásel in porástel (á) 1. krajši čas rasti: počakaj s košnjo, da trava poraste; drevje je že malo poraslo // nav. ekspr. zrasti: mladičem so že porasla krila; drevo je poraslo za pol metra / iz skoraj plešaste glave so mu znova porasli lasje 2. doseči višjo stopnjo a) glede na količino: proizvodnja je porasla za deset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo porasel / publ. interes za strokovno literaturo je porasel b) glede na možni razpon: cene so zelo porasle 3. rastoč pokriti: mah je porasel streho; drevje in grmovje je poraslo hrib poráščen stil. porásten -a -o: zagorel in poraščen obraz; poraščen z dlakami, puhom; z grmovjem poraščena kotanja; streha, poraščena z mahom; prim. porasel ♪
  2.      poràz  -áza m (ȁ á) dejstvo a) da je kdo premagan: prvi zmagi je sledil poraz; hud, popoln, sramoten, uničujoč poraz / sovražna vojska je doživela poraz / poraz domače reprezentance / poraz pri volitvah / moralni, politični poraz ∙ ekspr. te težnje so doživele poraz se niso mogle uveljaviti, so bile zavrnjene b) da kdo ne uspe v svojih prizadevanjih, željah: zadnji poraz jo je zelo prizadel; preboleti, priznati poraz / doživeti življenjski poraz ♪
  3.      porázen  -zna -o prid. (á ā) ekspr. zelo neugoden, negativen: ni se zavedal poraznega vpliva svojih besed; ta podatek, zaključek je porazen; posledice so bile porazne / narediti porazen vtis / jezik in stil sta v tem delu porazna zelo slaba, nekvalitetna; porazno higiensko stanje v zdravstveni ustanovi zelo slabo, neprimerno // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, močni obliki: spoznali jih boste po porazni bledici na licih; razlika med njima je porazna zelo velika; doživel je porazno razočaranje hudo porázno prisl.: novica je nanje delovala, vplivala porazno; porazno slaba udeležba ♪
  4.      porazvrstíti  -ím dov., porazvŕstil (ȋ í) nav. ekspr. drugega za drugim razvrstiti: porazvrstil je lovce; gledalci so se porazvrstili zadaj / porazvrstiti pecivo po krožniku // razvrstiti, razporediti glede na enake ali podobne lastnosti: porazvrstiti rastline, živali / pesmi je porazvrstil po vsebini porazvrščèn -êna -o: otroci so porazvrščeni po skupinah ♪
  5.      pordévati  -am nedov. (ẹ́) postajati rdeč: češmin je že pordeval / prebledeval je in pordeval zardeval ♪
  6.      poréden  -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv ● zastar. poreden človek hudoben, slab porédno prisl.: poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati ♪
  7.      porédko  prisl. (ẹ̄) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: njega poredko najdem doma; v teh krajih zelo poredko sneži / pri njem so se bolj poredko srečavali ♪
  8.      porédkoma  prisl. (ẹ̑) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma ♪
  9.      porêklo  -a s (é) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev 2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših ♪
  10.      porezgetávati  -am [tudi rǝz] nedov. (ȃ) v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva ♪
  11.      poročeválstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) nav. ekspr. poročevalska dejavnost: v tej državi je poročevalstvo precej razvito / razgledano gledališko poročevalstvo poročevalci // redko poročanje (o čem): prva knjiga je pisana leposlovno, druga pa je na ravni poročevalstva ♪
  12.      porogljív  -a -o prid. (ȋ í) ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo / njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede porogljívo prisl.: porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati ♪
  13.      porómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko; pren., ekspr. poromati na Prešernov grob 2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po sobi ♪
  14.      poróštvo  -a s (ọ̑) 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo ♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir ♪
  15.      porožljávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih rožljati: porožljavati s ključi / ob sunkih so porožljavali krožniki v omari / na prsih mu je porožljavala srebrna verižica ♪
  16.      portál  -a m (ȃ) arhit. arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo: portal stare katedrale; portal palače z dvema atlantoma / gotski portali ◊ gled. arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini; grad. posebej oblikovan vhodni, izhodni del predora ♪
  17.      portretíst  -a m (ȋ) kdor portretira: znan portretist; portretist ugledne družine; portretist in portretiranec / razstava predstavlja slikarja kot odličnega portretista ♪
  18.      posébej  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega a) glede na prostor ali čas: seminarji bodo posebej za dijake in študente; hoče biti posebej postrežen / takso je treba posebej plačati / poleg plače še posebej kaj zasluži s postransko dejavnostjo, postrani b) glede na kvaliteto: za bolnika je treba posebej kuhati; posebej urejen prostor za tekme // nav. ekspr., v zvezi z vsak izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: cvetlice daje vsako posebej v vazo; pri ustnem izpitu je vprašan kandidat vsak posebej 2. izraža visoko stopnjo, mero: za vas se bom posebej potrudil; na svojo gasilsko uniformo je še posebej ponosen / posebej naj poudarimo koristnost tega načrta za kmetijstvo / vsi skrbijo zanjo, stric pa še posebej / kot vljudnostna fraza posebej se zahvaljujem za prisrčni sprejem ♪
  19.      posében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti 3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja ◊ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji posébno 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet 2. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno ♪
  20.      poséljenost  -i ž (ẹ́) značilnost poseljenega: poseljenost industrijske pokrajine / sledovi zgodnje poseljenosti v naših krajih ♪
  21.      posést  -i ž (ẹ̑) kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti // dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd ● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen ◊ jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo ♪
  22.      posèt  -éta m (ȅ ẹ́) zastar. obisk: priti na poset; včeraj je bil pri nas na posetu; vljudnostni poset / iti v posete / njegov poset nas je prijetno presenetil / pripravili smo se na poset gledališča / vstopil je nov poset gost, obiskovalec ♪
  23.      posétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. obiskati: posetiti prijatelje / zdravnik je posetil bolnika z visoko vročino / posetiti razstavo ogledati si jo ♪
  24.      posévati 2 -am nedov. (ẹ́) knjiž. v presledkih svetiti, sijati: mesec je poseval izza oblakov; sonce poseva skozi smrečje ♪
  25.      posíp  -a m (ȋ) 1. glagolnik od posuti ali posipati: pesek za posip / padec je povzročil posip kamenja 2. sredstvo v obliki prahu, zlasti za zaščito kože: vneto kožo posujte s posipom / uporablja svetel posip puder ♦ farm. posip za rane 3. star. razvaline: ogledovati si posip starega mesta ♪

   3.486 3.511 3.536 3.561 3.586 3.611 3.636 3.661 3.686 3.711  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA