Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

led (3.376-3.400)


  1.      podmúrjen  -a -o prid. (ū) nar. potuhnjen, neprijazen: podmurjen človek / podmurjen pogled podmúrjeno prisl.: podmurjeno gledati ♪
  2.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  3.      podóbar  -ja m (ọ̑) 1. um. kdor se ukvarja s podobarstvom: kipi, slike vaških podobarjev; srednjeveški podobarji 2. star. rezbar: podobar in pozlatar 3. zastar. slikar, kipar: ogledal si je razstavo slik znanega podobarja ♪
  4.      podóčje  -a s (ọ̑) anat. del obraza pod očesom, očmi: podočje se mu je nagubalo / bil je bled, s sivimi podočji ♪
  5.      podóčnica  -e ž (ọ̑) 1. anat. ličnica: poškodovati si podočnico / bled obraz s štrlečimi podočnicami 2. redko podočnjak: imel je upadel obraz s podočnicami ♪
  6.      podočnják  -a m (á) 1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti: bila je bleda, z izrazitimi podočnjaki 2. podočnik: izpuliti podočnjak / močno razviti podočnjaki pri divjem prašiču ♪
  7.      podódrje  -a s (ọ̑) gled. prostor pod odrom, navadno opremljen z napravami za vrtenje, pogrezanje igralne ploskve: oder in pododrje ♪
  8.      podpísati  in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í) 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati // tako izraziti, potrditi a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati ∙ ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo ◊ fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja podpísan -a -o: ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil ♪
  9.      pòdpovpréčen  -čna -o prid. (ȍ-ẹ̑) ki ne dosega večine istovrstnega a) glede na stopnjo, količino: podpovprečna teža otroka; število učencev v razredu je podpovprečno / podpovprečna nadarjenost, sposobnost / kvaliteta tekmovanja je bila podpovprečna b) nav. ekspr. glede na lastnost, kakovost: podpovprečni izvajalci; vse življenje je ostal podpovprečen / ta film je podpovprečen pòdpovpréčno prisl.: podpovprečno inteligentni učenci; podpovprečno razvit otrok; vse naredi zelo podpovprečno; sam.: podpovprečni testa niso rešili ♪
  10.      podremávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih dremati: podremavati na soncu, ob knjigi ♪
  11.      podrépen  tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudo ∙ pog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človek ♦ vet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep // ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom ♪
  12.      podréti  -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval // ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več sovražnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške 2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice 3. sparati: podreti obleko / podreti jopico 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled // redko razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko 6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle ● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem podŕt -a -o: podrt zid; podrto drevo; upanje še ni podrto ♪
  13.      podrgetávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih drgetati: roke, ustnice podrgetavajo; spodnja čeljust mu podrgetava / podrgetavati v joku / lica so mu podrgetavala ♪
  14.      podrhtávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih drhteti: podrhtavati od mraza / glas ji malo podrhtava / veje podrhtavajo v vetru ♪
  15.      podrhtévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih drhteti: podrhtevati od mraza; roka mu je rahlo podrhtevala / glas ji je podrhteval / ekspr. obraz ji podrhteva v joku joka se; pren., pesn. listje podrhteva v vetru ● knjiž. v očeh ji podrhteva skrivnosten blesk je zaznaven, opazen; knjiž. v srcu mu je podrhtevalo bil je zelo čustveno vznemirjen ♪
  16.      podŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: podrknil je na ledu / pri vsakem koraku je s peto podrknil po tleh podrsnil ♪
  17.      podróben  -bna -o prid., podróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica // ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni podatki; dobil je zelo podrobna določila, navodila; podrobno poročilo o gospodarskem položaju / podrobna slika razmer / knjiga je sad podrobnega dela / dobiti podroben vpogled v kaj ● zastar. podrobna trgovina trgovina na drobno podróbno prisl.: podrobno izdelati načrt; podrobno opisovati, pripovedovati, raziskati; podrobneje razložiti kaj ♪
  18.      podrobíti  -ím dov., podróbil (ȋ í) drugega za drugim zdrobiti: stroj je podrobil že vse kamenje; zobje so se mu podrobili / vse kozarce je že podrobila razbila / ekspr. bombe so podrobile skoraj vsa mesta porušile // ekspr. nadrobiti: podrobila je polno skledo žgancev / kruh je podrobil v kavo ● ekspr. če ga dobim, mu bom vse kosti podrobil zelo ga bom pretepel ♪
  19.      podróčje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice ● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
  20.      podrsávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja // premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike 2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati 3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava ♪
  21.      podrsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja // drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej 2. redko podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura ♪
  22.      podrsováti  -újem nedov. (á ȗ) podrsavati: gledala je v tla in podrsovala z nogo / nekoliko podrsovati pri hoji ♪
  23.      podrtíja  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. slaba, razpadajoča stavba: še vedno stanuje v podrtiji / njegov hlev je prava podrtija // star. razvalina: na hribu stoji podrtija; grajska podrtija 2. slabš., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: žalostno je pogledati tega človeka, taka podrtija je / to so same človeške podrtije ♪
  24.      podržáti  -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju ♪
  25.      podsmehljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. posmehljiv: postal je zbadljiv in podsmehljiv / njegov podsmehljivi glas podsmehljívo prisl.: podsmehljivo jo je pogledal ♪

   3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA