Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
led (336-360)
- spogledávati se -am se nedov. (ȃ) spogledovati se: ljudje so se spogledavali ♪
- spogledljáj -a m (ȃ) ekspr. spogled: ni ji ušel njun spogledljaj ♪
- spogledljív -a -o prid. (ȋ í) ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: bila je ljubezniva, ne pa spogledljiva; spogledljivo dekle / spogledljiv pogled, smehljaj; spogledljivo vedenje // ekspr. nenavaden, opazen: ima spogledljivo pričesko / spogledljiva toaletna mizica spogledljívo prisl.: spogledljivo pogledovati ♪
- spogledljívec -vca m (ȋ) ekspr. spogledljiv človek: on je velik spogledljivec ♪
- spogledljívka -e ž (ȋ) ekspr. spogledljiva ženska: to je prava, velika spogledljivka; vede se kot kaka spogledljivka ♪
- spogledljívost -i ž (í) lastnost, značilnost spogledljivega človeka: moti ga njena spogledljivost; ženska spogledljivost / ekspr. v njegovih pesmih ni nobene spogledljivosti nepristnosti, narejenosti ♪
- spogledovánje -a s (ȃ) glagolnik od spogledovati se: po njihovem spogledovanju je sklepal, da nekaj ni v redu / ni se zmenil za njeno spogledovanje s fanti / ta slog ni prenesel nobenega spogledovanja z realizmom ♪
- spogledováti se -újem se nedov. (á ȗ) 1. večkrat pogledati drug drugega, navadno z določenim namenom: mož in žena se spogledujeta; pomenljivo se spogledovati s kom 2. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: mladi ljudje se radi spogledujejo / pogosto se spogleduje z dekleti / igralec se je spogledoval z občinstvom // ekspr., v zvezi s s, z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: spogledovati se z levičarji; spogledovati se z naprednimi nazori / spogledovati se z mislijo na uspeh ♪
- spreglèd tudi izpreglèd -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od spregledati: spregled tiskarskih napak; zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče / dati, dobiti spregled; prositi za spregled; spregled kazni; spregled plačila takse 2. nav. ekspr., v zvezi biti, priti na spregled s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: po tem dogodku ga ni bilo več na spregled; proti večeru je prišel na spregled ♪
- spreglédati -am tudi izpreglédati -am dov., spregléj in spreglèj spregléjte tudi izpregléj in izpreglèj izpregléjte, stil. spreglédi spreglédite tudi izpreglédi izpreglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. postati sposoben gledati: mladiči so že spregledali; po operaciji je slepi spregledal 2. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali; spregledal je njegov namen; položaj so v trenutku spregledali // ugotoviti, spoznati pristnost, resničnost človekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala; sposoben je kritično opazovati, gotovo ga bo spregledal; ekspr. do dna
sem ga spregledal / spregledati špekulanta 3. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak; v gneči spregledati koga; zaradi raztresenosti je spregledal precej napak; drobna stvar se spregleda / spregledati spremembo voznega reda // hote ne videti, ne opaziti česa slabega, nedovoljenega: tisto, kar ga pri dekletu moti, spregleda; dobrohotno spregledati komu pomoto / če je hotel, da bodo učenci izdelali, jim je moral marsikaj spregledati biti popustljiv, prizanesljiv 4. ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, čeprav ima izredne uspehe, dobro dela: kritika je mladega igralca spregledala; pri sestavi reprezentance spregledati nekaj dobrih tekmovalcev / sošolci so priredili zabavo,
njega pa so spregledali ga niso povabili // ne upoštevati sploh: spregledal je nekaj pomembnih dejstev; razvoja tehnike ne smemo spregledati 5. jur. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti: spregledati komu davek, dolg, plačilo šolnine; spregledati kazen ● star. tako je bil utrujen, da je komaj spregledal odprl oči; zastar. že ves teden se ni dal spregledati ni prišel na spregled spreglédan tudi izpreglédan -a -o: pri izboru je bil spregledan; spregledana napaka ♪
- spregledljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da spregledati: spregledljivo opozorilo ♦ jur. spregledljiva prepoved ♪
- spregledováti -újem tudi izpregledováti -újem nedov. (á ȗ) 1. postajati sposoben gledati: mladiči že spregledujejo 2. ne videvati, ne opažati: spregledovati napake // hote ne videvati, ne opažati česa slabega, nedovoljenega: učitelji mu spregledujejo; zaradi mladosti so mu spregledovali ♪
- srepogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. ki srepo gleda: srepogled človek; srepogleda kača / srepoglede oči ♪
- stezoslédec -dca [tǝz] m (ẹ̑) kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo: pod vodstvom izkušenega stezosledca priti skozi zaraščen gozd ♪
- stezoslédski -a -o [tǝz] (ẹ̑) pridevnik od stezosledec: stezosledske sposobnosti ♪
- svetlogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. ki vidi vse v življenju boljše, kot je; optimističen: svetlogled človek / bil je svetloglede narave ♪
- štírisléden -dna -o prid. (ȋ-ẹ̑) elektr. ki ima magnetni trak za štiri zvokovne sledi: štirisledni magnetofon / štirisledno predvajanje, snemanje ♪
- tankosléden tudi tenkosléden -dna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) knjiž. zaradi ostrega voha sposoben dobro slediti: tankosleden pes ♪
- télediagnóza -e ž (ẹ̑-ọ̑) med. ugotovitev ali določitev bolezni, telesne zmogljivosti s pomočjo telekomunikacijskih naprav: postaviti telediagnozo ♪
- téledirigíran -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) teh. vóden, usmerjan na daljavo: teledirigirana raketa / teledirigirane naprave v vesoljski ladji ♪
- temnogléd -a -o [tǝm] prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ekspr. ki temno, neprijazno gleda: temnogled človek; temnogled in mračen 2. knjiž. ki vidi vse v življenju slabše, kot je; črnogled: temnogled malodušnež ♪
- tolédo -a m (ẹ̑) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se na vsake štiri niti vodoravno in navpično po štiri niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: ažur in toledo ♪
- topogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. tak, ta: topogledno vprašanje ni umestno topoglédno prisl. v tem pogledu, glede tega: topogledno vam ne morem dati nobenih pojasnil ♪
- uglèd -éda m (ȅ ẹ́) zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj: njegov ugled se je povečal; imeti, izgubiti, ekspr. zapraviti svoj ugled; ekspr. izpodkopavati komu ugled; majhen, velik ugled; mednaroden, svetoven ugled / ugled države, podjetja ♪
- ugledalíščenje -a s (ȋ) glagolnik od ugledališčiti: ugledališčenje dogodkov ♪
211 236 261 286 311 336 361 386 411 436