Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

led (1.501-1.525)


  1.      izsekávati  -am nedov. (ȃ) izsekovati: izsekavati gozdove / izsekavati nalomljena drevesa / izsekavati led v koritu ♪
  2.      izsesáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s sesanjem spraviti iz česa: izsesati kri iz rane; izsesati sok iz limone / izsesati prah; s črpalko izsesati zrak 2. s sesanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: tele je dobro izsesalo vime; izsesati limono / izsesati rano / pajek izsesa svojo žrtev // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo v rudniku ga je izsesalo; skrbi za otroke so ji izsesale zdravje 3. ekspr. izrabiti, izkoristiti: ta oderuh ga bo izsesal; delavce je izsesal do poslednje kaplje krvi ● ekspr. ali naj podatke iz prsta izsesam si jih izmislim; ekspr. to je izsesal iz prsta to je izmišljeno, neresnično, neutemeljeno izsesán -a -o: izsesan od trpljenja; izsesane prsi ♪
  3.      izskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. skakati iz česa, navadno iz prometnega sredstva: padalci izskakujejo v določenih presledkih 2. premikati se s prvotnega, navadnega mesta: čolniček pri teh statvah pogosto izskakuje ♪
  4.      izskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: padalec je izskočil prepozno; izskočiti iz letala, vlaka 2. prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: čolniček pri teh statvah pogosto izskoči; pero je izskočilo iz napete lege; izskočilo mu je vretence; roka je izskočila v ramenu se je izpahnila ∙ ekspr. oči bi mu skoraj izskočile, ko ga je srečal zelo začudeno je pogledal ♪
  5.      izstopíti  in izstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili 2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo / izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati 4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knjiž. med osebami v drami je izstopil zlasti lik komandanta bil je boljši kot drugi ∙ ekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi 5. redko prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila ◊ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon izstopívši zastar.: izstopivši iz vlaka, se je napotil proti goram; izstopivši potniki ♪
  6.      izstrúgati  -am dov. (ȗ) s struganjem narediti, izoblikovati: izstrugati kroglo / ledenik izstruga pot izstrúgan -a -o: izstrugana figura ♪
  7.      izstrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti, izoblikovati: izstružiti kroglo, obroč; izstružiti valj iz stožca / ledeniki so izstružili doline izstrúžen -a -o: čep, izstružen iz polivinila; izstružena površina; izstruženo znamenje ♪
  8.      iztêči  -têčem tudi stêči stêčem dov., iztêci iztecíte tudi stêci stecíte; iztékel iztêkla tudi stékel stêkla (é) tekoč priti iz česa: sok, tekočina izteče; vino je izteklo iz soda; voda je iztekla skozi razpoko / vsa kri mu je iztekla / plini iztečejo iz pihalne cevi iztêči se tudi stêči se 1. prenehati trajati: dopust se je že iztekel; pogovor se je iztekel; rok za prijavo se je iztekel; zastar. leto je hitro izteklo / v osmrtnicah izteklo se je življenje naši dobri mami / knjiž. v zadnjem delu se iztečejo usode oseb, ki so jim bralci sledili v prejšnjih knjigah se zaključijo // prenehati biti veljaven: pogodba, pooblastilo se izteče, neustalj. izteče 2. s prislovnim določilom ne segati, razprostirati se čez določeno mejo; končati se: cesta se je iztekla pod gradom 3. s prislovnim določilom imeti izid, rezultat, kot ga izraža določilo: poskus se je iztekel, kakor so pričakovali; vsi so čakali, kako se bo tekma iztekla; stvar se je dobro, slabo, srečno, ugodno iztekla; tožba se je iztekla v njeno škodo; vesel sem, da se je tako izteklo 4. navadno v zvezi z ura prenehati teči, iti, ker ni več energije od navitja: ura se je iztekla / filmski trak se je iztekel ga ni več ● ekspr. oči naj ji iztečejo oslepi naj; vznes. njegove ure so se iztekle umrl je ◊ mat. deljenje se izteče se izide; med. oko mu je izteklo zaradi predrtega zrkla je iztekla zrklovina iztékel -têkla -o tudi stékel stêkla -o: iztekle oči iztečèn tudi stečèn -êna -o: iztečena ura; prim. steči ♪
  9.      iztegováti  -újem in stegováti -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegovati nogo v kolenu; iztegovati prste, roko / ptica izteguje perutnice // s prislovnim določilom dajati, imeti v takem položaju v določeni smeri: slepec je hodil počasi in iztegoval roke predse / ekspr.: drevesa iztegujejo veje na pot; iz doline se iztegujejo stranske dolinice 2. delati, povzročati, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegoval je vrat, da bi videl čez druge; mišice se krčijo in iztegujejo / vol je iztegoval hrapavi jezik / ekspr. samo leži in se izteguje po postelji se preteguje // s predlogom, v zvezi iztegovati roko, roke z iztegovanjem roke, rok a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegoval je roke proti njemu, da bi ga dosegel in dvignil; iztegovati roko po kozarcu b) izražati željo po čem: otrok izteguje roke k materi; iztegovala je roke za njim in jokala ● nizko ko se bo izvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; evfem. iztegovati prste po tujem imetju krasti; ekspr. vse življenje je služil, na starost pa izteguje roko berači; ekspr. kar naprej izteguje vrat, odkod bo kdo prišel radovedno gleda, opazuje iztegujóč in stegujóč -a -e: iztegujoč roke, mu je tekel naproti ♪
  10.      iztèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od izteči ali iztekati: iztek tekočine / iztek dopusta, premirja, roka / knjiž. položaj Slovencev ob izteku prejšnjega stoletja ob koncu / računati na ugoden iztek; počakati na iztek sodbe izid, rezultat / iztek grape v dolino, ulice na glavni trg 2. zadnji, končni del česa: hiša stoji ob izteku ulice / redko ob izteku reke v morje izlivu 3. šport. del tekališča, smučišča, smučarske skakalnice, kjer se tekmovalec počasi ustavlja: urediti iztek; skakalec je na izteku padel; poledenel iztek ◊ aer. dolžina izteka pot, ki jo opravi letalo pri pristajanju od dotika z zemljo do trenutka, ko se ustavi; strojn. iztek čas, ki ga potrebuje stroj, da se ustavi samo s trenjem; iztek navoja končni del vijaka, vretena, v katerem navoj ni do konca izdelan ♪
  11.      iztékati  -am tudi stékati -am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati iz česa: tekočina, vino izteka / iz rane mu izteka kri / zrak izteka iz ventilatorja iztékati se tudi stékati se 1. približevati se koncu trajanja: dopust se izteka; rok za prijavo se izteka / ekspr. čutil je, da se mu življenje izteka / knjiž. pred gledalci se iztekajo posamezne usode ljudi zaključujejo 2. izlivati se: reka se izteka v morje // s prislovnim določilom prehajati v kaj drugega: predmestne ceste se iztekajo v polje; ulica se izteka na glavni trg / rokav se plosko izteka v žep 3. navadno v zvezi z ura približevati se koncu teka, tečenja, ker kmalu ne bo več energije od navitja: ura se izteka, treba jo bo naviti ∙ vznes. njegove ure se iztekajo kmalu bo umrl iztekajóč tudi stekajóč -a -e: iztekajoča voda; iztekajoče se leto; prim. stekati ♪
  12.      iztóčnica  -e ž (ọ̑) 1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro: dati, povedati iztočnico; na iztočnico se prižge luč / gledališka, odrska iztočnica 2. publ. osnova, izhodišče: članek je iztočnica za debato / iskati politične iztočnice za nastop proti opoziciji 3. redko geslo: politična, propagandna iztočnica / razporeditev iztočnic v slovarju ◊ biblio. prva beseda značnice ♪
  13.      iztrébek  -bka m (ẹ̑) nav. mn. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: pregledati bolnikove iztrebke; gosti, redki iztrebki / človeški, mušji, živalski iztrebki ♪
  14.      izúm  -a m (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: proizvodnja dobro izkorišča novi izum; patentirati, prijaviti izum; tehnični izum; registracija izumov / ekspr. njegov pesniški izum // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: izum tiska je imel daljnosežne posledice ♪
  15.      izvájanje  -a s (ā) 1. glagolnik od izvajati: a) izvajanje načrta, programa; izvajanje predpisov, sklepov; dosledno izvajanje zakona / izvajanje akrobacij / izvajanje kontrole b) izvajanje glasbenih del / izvajanje domače drame c) učitelj je prešel od razlaganja k izvajanju pravila; izvajanje zaključkov ♦ muz. hitrost, jakost izvajanja 2. nav. mn., publ. misel, dognanje: govornikova izvajanja so bila sprejeta z odobravanjem ♪
  16.      izvájati  -am nedov. (ā) 1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvajati načrt, program; izvajati predpise z vso strogostjo; dosledno izvajati kadrovsko politiko; zakon se že izvaja / publ.: ta četa je izvajala najtežje akcije delala, opravljala; izvajati gradbena dela; skupina izvaja moderne plese pleše; izvajati vaje na orodju; žarg., šport. izvajati prosti strel // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvajati dopolnilno gnojenje; izvajati kontrolo nad poleti kontrolirati polete 2. umetniško poustvarjati zlasti glasbeno delo: orkester je izvajal skladbe sodobnih avtorjev / publ. v gledališču izvajajo domačo noviteto uprizarjajo, igrajo 3. publ. izpeljevati, izpeljavati: izvajati sklepe iz lastnega opazovanja, vedenja; iz te ugotovitve izvaja napačne zaključke / učitelj izvaja pravila ob razlagi 4. knjiž. razlagati razvojno pot česa: izvajati besedo iz latinščine / svoj rod izvaja iz Španije 5. lingv. tvoriti novo besedo iz podstave s priponami; izpeljevati: izvajati primernik iz osnovnika ● publ. izvajati posledice, sankcije zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov izvájan -a -o: ta koncert je bil pri nas prvič izvajan; balet je bil izvajan z največjo popolnostjo; dosledno izvajano načelo ♪
  17.      izvédenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izvedence: izvedenski ogled; izvedenska storitev; izvedensko mnenje / izvedenska komisija ♪
  18.      izvedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izvesti: izvedljiv načrt / izstrelitev rakete je glede na vremenske razmere izvedljiva; stvar je v tako kratkem času težko izvedljiva ♪
  19.      ízvenabonmájski  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) gled. ki ni za abonente: abonmajski in izvenabonmajski koncerti; izvenabonmajska predstava ♪
  20.      izvésen  -sna -o prid. (ẹ̑) redko, navadno v zvezi izvesna deska, tabla oglasna deska, tabla: obesiti na izvesno desko ◊ tisk. izvesna pola natisnjena pola za ogled; vzorčna pola ♪
  21.      izvíd  -a m (ȋ) 1. med. podatki o klinični, laboratorijski preiskavi: obdukcijski, rentgenski izvid / zdravniški izvid / dobiti, hraniti izvid listino s temi podatki 2. knjiž. strokovna, izvedenska ugotovitev: predložiti sodišču grafološki izvid; izvid o starosti slike 3. redko ogled: iti na izvid ♪
  22.      izvóhati  -am tudi zvóhati -am dov. (ọ̑) 1. zaznati, odkriti z vohom: pes je izvohal zajca / izvohati sled 2. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: povsod sem ga iskal, nazadnje sem ga le izvohal; sovražnik je izvohal naše skrivališče; izvohati skrivnost / slabo bi bilo, če bi izvohali, da se družiš s tem človekom dognali, ugotovili izvóhati se tudi zvóhati se nizko postati prijatelj, sprijateljiti se: kmalu se je izvohal z vaškimi dečki ♪
  23.      izvóljenec  -nca m (ọ́) 1. redko kdor je izvoljen: volivci in izvoljenci 2. nav. mn., nav. ekspr. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti: omogočiti delo vsakomur in ne le izvoljencem // star. fant, zaročenec: prišla je na ples s svojim izvoljencem ● knjiž., ekspr. razen redkih izvoljencev ni nihče uspel ljudi, oseb; star. biti prištet med izvoljence božje svetnike, blažene; ekspr. on je izvoljenec bogov zelo srečen človek ♪
  24.      izvòr  -ôra m (ȍ ó) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost: raziskovati izvor ameriškega prebivalstva; biti najrazličnejšega narodnostnega izvora; navajati izvor besede / ta rastlina je po izvoru iz osrednje Afrike // v rodilniku značilnost glede na prvotne sestavine: biti organskega izvora; živilo rastlinskega ali živalskega izvora // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoj izvor; je kmečkega izvora; ugotoviti izvor živali 2. značilnost glede na nastanek: ti običaji imajo svoj izvor v poganstvu / publ., z oslabljenim pomenom nekaj predmetov je po izvoru mlajših je mlajših 3. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir: otrok je izvor sreče / ugotoviti izvor bolezni // kar kaj daje: izdatni izvori toplotne energije ♪
  25.      izvózen  in izvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na izvoz 2, 3: izvozna cesta, pot / izvozna naprava ♦ mont. izvozni horizont; izvozni jašek jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; žel. izvozna kretnica kretnica, ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bolj oddaljena od Beograda ♪

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA