Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lavni (710)

1.      delávnica  -e ž (ȃ) 1. prostor, v katerem se kaj izdeluje ali popravlja: najeti delavnico; avtomehanična, čevljarska, mehanična, mizarska delavnica; gledališke delavnice delavnice, v katerih se izdeluje scenska in kostumska oprema; pren. pogled v duhovno delavnico slavnega filozofa; velikanska delavnica narave 2. obrat, manjše podjetje, ki kaj izdeluje ali popravlja: oženil se je in odprl delavnico; mnogo naših tovarn je zraslo iz obrtnih delavnic / dognano je, da so vse te slike delo iste slikarske, umetniške delavnice / prisilna delavnica nekdaj zavod, v katerega so sodišča po prestani kazni oddajala delomrzne kaznjence ♪
2.      delávničen  -čna -o (ȃ) pridevnik od delavnica: delavnično poslopje ♪
3.      délavnik  -a m (ẹ́) 1. dan, ko se dela: delajo ob delavnikih in praznikih; krčma je ob delavnikih bolj prazna; na delavnik nima nihče časa 2. ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu: osemurni delavnik; skrajšan delavnik / dvainštirideseturni delavnik delovni teden, v katerem se dela dvainštirideset ur ♪
4.      délavniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delavnik: delavniška obleka délavniško prisl.: delavniško oblečen ♪
5.      delávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na delavnico: delavniški prostor / delavniška miza ♪
6.      doglávnik  -a m (ȃ) zastar. prvi za poglavarjem, namestnik: poglavar in njegov doglavnik ♪
7.      glávnica ¹ -e ž (ȃ) 1. osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge: glavnica se obrestuje; plačati glavnico; pripisati, prišteti obresti h glavnici; pren., ekspr. njegov prikupni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti 2. ekon. čisto premoženje gospodarske organizacije; skladi: osnovati, vplačati glavnico / deležna glavnica sestavljena, pridobljena iz deležev; delniška glavnica pridobljena s prodajo delnic; kritna glavnica namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; osnovna glavnica brez rezervnih skladov in dobička; ustanovna glavnica s katero se gospodarska organizacija ustanovi ◊ fin. obratna proračunska glavnica potrebna za premostitev med tekočimi izdatki in občasnimi dohodki; mat. glavnica osnovna količina pri obrestnem računu ♪
8.      glávnica ² -e ž (ȃ) bot., v zvezi škrlatno rdeča glavnica glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; rženi rožiček ♪
9.      glavníčar  -ja m (ȋ) glavnikar: tu so živeli kovači, glavničarji in drugi rokodelci ♪
10.      glavníčast  -a -o prid. (í) nazobčan kakor glavnik: glavničasta črta ♦ arheol. glavničast vzorec ornament z ostro vrezanimi vzporednimi črtami, narejenimi z glavniku podobnim orodjem glavníčasto prisl.: glavničasto nazobčan ♪
11.      glavníček  -čka m (ȋ) manjšalnica od glavnik: z glavničkom si je počesal brado; lase je imela pritrjene s svetlimi glavnički ♪
12.      glávničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glavnica¹: glavnični delež; glavnične obresti; glavnična terjatev / glavnična investicija / glavnični dolg dolg brez obresti in stroškov ♪
13.      glávnik  -a m (ȃ) etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz okolice Trsta ♪
14.      glavník  -a m (í) priprava za česanje las, dlake ali za pritrjevanje las: zatakniti si glavnik v lase; česati se z glavnikom; gost glavnik; koščen glavnik; žepni glavnik; zobje pri glavniku ♪
15.      glavníkar  -ja m (ȋ) izdelovalec glavnikov ♪
16.      glavníkarstvo  -a s (ȋ) obrt za izdelovanje glavnikov ♪
17.      glavnína  -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪
18.      klávnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica ♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke ♪
19.      klávničar  -ja m (ȃ) kdor dela v klavnici: dela kot klavničar ♪
20.      klávničen  -čna -o prid. (ȃ) redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni ♪
21.      klavnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za zakol živali: plačati klavnino ♪
22.      klávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni ♪
23.      oglávnica  -e ž (ȃ) knjiž. koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu; kapuca: potegniti oglavnico čez čepico; plašč z oglavnico // kar se nosi na glavi, navadno kot del oblačila: bele oglavnice redovnic; glava v črni potapljaški oglavnici kapi ♦ lov. oglavnica za sokole nekdaj pokrivalo, ki pokriva sokolu oči in ušesa pred lovom ♪
24.      oglávnik  -a m (ȃ) agr. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se lahko vodi: natakniti konju oglavnik ♪
25.      plávnica  tudi plavníca -e ž (ȃ; í) knjiž. plavalna kožica: ptiči s plavnicami med prsti ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226