Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lavni (51-75)



  1.      avtokefálnost  -i ž () rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve
  2.      ávtomeháničen  -čna -o (-á) pridevnik od avtomehanika: avtomehanična delavnica
  3.      ávtomehánika  -e ž (-á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko // nauk o ustroju avtomobilov
  4.      ávtopopravljálnica  in ávto popravljálnica -e [tudi n] ž (-) delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma
  5.      ávtoprálnica  in ávto prálnica -e ž (-) delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih: k servisu so priključili še avtopralnico
  6.      ávtoprevózništvo  in ávto prevózništvo -a s (-ọ̑) podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico // dejavnost avtoprevoznikov
  7.      ávtoremónten  -tna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na remont avtomobilov: avtoremontna in servisna delavnica
  8.      bakrárna  -e ž () obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra: zmogljivost bakrarne // delavnica za bakrenje
  9.      bakrênje  -a s (é) glagolnik od bakriti: delavnica za bakrenje
  10.      bakroréznica  -e ž (ẹ̑) delavnica, v kateri se delajo bakrorezi: lepo urejena bakroreznica
  11.      barbakán  -a m () arhit. stavba, ki v srednjeveškem utrdbenem sistemu varuje glavni vhod
  12.      barvárna  -e ž () barvarska delavnica: barvarno so postavili k vodi // barvarski obrat v tovarni: v barvarni in v tkalnici imajo enake norme
  13.      bárvarski  -a -o prid. () nanašajoč se na barvanje ali barvarstvo: barvarski pomočnik; barvarska delavnica, obrt
  14.      bíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod; bičarska sekta; bičarsko gibanje / bičarska delavnica
  15.      bívanjski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti
  16.      blestéti se  -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga ♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
  17.      botríniti  -im nedov.) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas
  18.      botrováti  -újem nedov.) 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
  19.      brezzób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki je brez zob: brezzob starec; brezzoba čeljust; brezzoba usta / brezzob glavnik; brezzobe grablje ♦ zool. brezzobi kiti
  20.      brošíranje  -a s () glagolnik od broširati: broširanje knjig; delavnica za broširanje
  21.      brusáč  -a m (á) 1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico 2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača
  22.      brusílnica  -e ž () delavnica, v kateri se brusi: orodna brusilnica; brusilnica dragih kamnov, stekla; on je delavec v brusilnici
  23.      búrnus  -a m () 1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih ♦ obl. po burnusu posneto oblačilo 2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus
  24.      cilínder  -dra m (í) 1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke 2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki 3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; gospodje v črnih cilindrih ◊ geom. cilinder valj; kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov
  25.      cólnar  -ja m (ọ̄) zastar. mitničar, carinik: bil je colnar ob glavni cesti

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA