Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lavni (401-425)



  1.      pletílnica  -e ž () delavnica, obrat za pletenje: dela v pletilnici / pletilnica žičnih mrež
  2.      pletílstvo  -a s () obrt za izdelovanje pletenin: čipkarstvo in pletilstvo / strojno pletilstvo // podjetje, delavnica za to obrt
  3.      pločevinárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno
  4.      pobúdnik  -a m () kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj: bil je glavni pobudnik za ustanovitev društva; pobudnik odporniškega gibanja; komunisti morajo biti pobudniki in organizatorji napredka
  5.      pocinkoválnica  -e ž () obrat, delavnica za cinkanje: delati v pocinkovalnici
  6.      počesáti  -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́) 1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke; preoblekla se je in počesala; počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke // (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku 2. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove 3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil ● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popraviti počesán -a -o: gladko počesani lasje; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave
  7.      podkrepljeváti  -újem nedov.) 1. delati, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepljevati vtise z argumenti / podkrepljevati besede s pogledi / glavni vhod podkrepljujeta stebra z reliefi poudarjata 2. knjiž., redko utrjevati, povečevati: njena kratkotrajna pričujočnost samo podkrepljuje občutek osamljenosti
  8.      pòdkróvje  -a s (-ọ̑) navt. del ladje pod (glavnim) krovom: iti v podkrovje; prostorno podkrovje / ladijsko podkrovje; podkrovje parnika
  9.      pòdnaslòv  -óva m (- -ọ́) 1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom: naslovu knjižne zbirke dodati še podnaslov; podnaslov članka, filma, romana / v podnaslovu označiti glavno tematiko drame 2. film. prevod v filmu govorjenega ali napisanega besedila, projiciran na spodnji del filmskega platna, televizijskega zaslona: podnaslov je bil popolnoma nečitljiv / film ima slovenske podnaslove
  10.      podóbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa
  11.      pòdóbčina  -e ž (-ọ̑) zgod., od 1814 do 1850 upravna enota, podrejena glavni občini: podobčine na območju nekdanjih Ilirskih provinc
  12.      podólžnik  -a [ž] m (ọ̑) grad. glavni nosilni element pri mostni, krovni konstrukciji, vzporeden z glavno osjo: prečniki in podolžniki
  13.      pogláven 2 -vna -o prid. () zastar. glaven, poglaviten: soglašati v poglavnih rečeh / poglavno mesto
  14.      pogódben  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogodbo: držati se pogodbenih rokov; pogodbene cene, obveznosti / pogodbena stranka; pogodbeno razmerje / pogodbeni delavec / pogodbeni obrazec ♦ jur. pogodbeni konsenz soglasje pogodbenih strank o glavnih delih pogodbe; pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe; pogodbeno pravo pravo, ki ureja pogodbena razmerja pogódbeno prisl.: pogodbeno najet delavec; pogodbeno povezana podjetja
  15.      poklíc  -a m () 1. delo, dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin: zdaj ne opravlja svojega poklica; izbrati si poklic; pripravljati se na poklic; zakaj si se odločil za ta poklic; to je njen glavni poklic; lep, težek, zahteven poklic / akademski, intelektualni, tehnični poklici; duhovniški poklic; opravljati šiviljski, učiteljski poklic / sedeči poklic pri katerem se delo opravlja sede; svobodni ali samostojni poklic ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; poklic ozkega, širokega profila / menjati poklic; zapustiti poklic / govorica posameznih poklicev ljudi v posameznih poklicih // opravljanje takega dela, dejavnosti: takrat je bil še neizkušen v poklicu / je že v poklicu zaposlen; izobraževanje vzgojiteljic v poklicih / usmerjati v poklice // usposobljenost za tako delo, dejavnost: imeti, pridobiti si poklic; priti do poklica; ljudje različnih poklicev 2. z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža stanje, dejavnost, kot jo določa prilastek: ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu; poklic žene in matere ● imeti poklic za kaj sposobnosti, nagnjenje, veselje; ekspr. zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
  16.      pokréten  -tna -o prid. (ẹ̄) 1. zastar. premičen, prestavljiv: pokretne partizanske bolnice; pokretne delavnice 2. žarg. ki se lahko premika, hodi: nekateri ranjenci so bili še pokretni; težko pokretni stari ljudje
  17.      pokrívati  -am nedov. (í) 1. dajati, polagati na odprt del ustrezen predmet: pokrivati lonce // dajati, polagati na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: zaradi slabega vremena pokrivati toplo gredo / otroka pokriva z eno odejo // na streho polagati kritino: pokrivati streho / hišo pokrivati z opeko, slamo 2. delati, da je kaj nevidno: kodri ji pokrivajo čelo; spodnji del obraza pokriva brada / rdeča ruta ji pokriva obledele lase; plešo si pokriva z lasuljo / žarg. ta oljnata barva dobro pokriva dela, da barva podlage ni več vidna 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že pokriva sneg; dolino je pokrivala gosta megla / lica ji pokriva živa rdečica // rastoč biti, nahajati se kje: glavni del te planote pokrivajo gozdovi / telo pokriva dlaka 4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: pokrivati izdatke; s tem bodo pokrivali potne stroške // publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: pokrivati stanovanjske potrebe; pokrivajo skoraj vso petrolejsko potrošnjo 5. publ. imeti kje področje dejavnosti: to sodišče pokriva veliko območje ● ekspr. že nekaj let ga pokriva črna zemlja je mrtev (in pokopan); ekspr. črke že pokriva prah niso več vidnerad. novi radijski, televizijski oddajnik pokriva tudi ta del dežele omogoča sprejem programa tudi v tem delu dežele pokrívati se 1. dajati pokrivalo na glavo: odkriva se in ponovno pokriva / pozimi se pokriva nosi pokrivalo / pokrivati se s klobukom 2. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: predavanji obeh profesorjev se pokrivata; prvi in drugi televizijski program se pokrivata / pomena se ne pokrivata; to se deloma, vsebinsko pokriva pokrivajóč -a -e: pokrivajoč si obraz, je zajokala; dobro pokrivajoča oljnata barva; rdečica, pokrivajoča ji lica in vrat
  18.      pôla  -e ž (ó) 1. večji kos papirja pravokotne oblike: preganiti polo; pregledoval je dolge pole, popisane s številkami / razrezati papir na pole / pola papirja // s prilastkom tak kos papirja, prirejen za različne namene: popisna pola; izpolniti vprašalno polo / izrezovalna pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo; krojna pola papir, na katerem so narisani kroji, kot priloga modnemu časopisu 2. obrt. sestavni del ženskega krila od pasu do roba krila: urezati pole; sprednja, zadnja pola / krilo na štiri pole 3. nav. mn., star., navadno s prilastkom spodnji del daljšega oblačila, zlasti suknjiča, plašča: zaplesti se v plaščne pole; halja z dolgimi polami ● zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so gabiol. klična pola zarodna plast; min. pola tanjša plast rudnine; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; knjigoveška pola kos papirja določene velikosti, ki navadno trikrat preganjen dá v knjigi šestnajst strani; tiskovna ali tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; vzorčna pola natisnjena pola za ogled; um. obočna pola osnovni prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka; zal. idealna avtorska pola
  19.      ponarejeválski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti
  20.      poníkljanje  -a s () glagolnik od ponikljati: ponikljanje žice / delavnica za ponikljanje predmetov nikljanje
  21.      ponížen  -žna -o prid., ponížnejši (í ) 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen ∙ ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna // ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok ponížno prisl.: pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen
  22.      poobédek  -dka m (ẹ̑) jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku: prinesti poobedek / servirati kavo po poobedku / za poobedek je bilo sadje
  23.      pòp 1 pôpa m ( ó) 1. v pravoslavni cerkvi duhovnik: pop je obiskal umirajočega; vas je dobila novega popa 2. slabš. duhovnik sploh: govoriš kakor pop ● ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja
  24.      popláven 2 -vna -o prid. (ā) na katerem so poplave: poplavni travnik; poplavno ozemlje
  25.      popravílo  -a s (í) 1. kar se uresničuje s popravljanjem: koliko ste plačali za popravilo; tovorni avtomobil po generalnem popravilu prodam / mn.: popravila so končana; delavnica za servisna popravila / dobiti pralni stroj iz popravila; dati čevlje v popravilo popravit; aparat je v popravilu 2. glagolnik od popraviti: popravilo čevljev, stroja, ure

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA