Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lavni (226-250)


  1.      kolárna  -e ž (ȃ) 1. kolarska delavnica: v kolarni je bilo prijetno toplo 2. redko kolnica: kolarna je bila čisto prazna ♪
  2.      kolárnica  -e ž (ȃ) 1. kolarska delavnica: kolarnico je imel v zadnjem delu hiše 2. nar. kolnica: postavil je nov hlev in kolarnico; zapelji voz v kolarnico ♪
  3.      kolobár  -ja m (á) 1. geom. lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici: izračunati ploščino kolobarja; središče kolobarja / narisati kolobar 2. kar je po obliki podobno temu liku: risal je kroge in kolobarje / na vodni površini so nastajali kolobarji; luči so delale na stropu velike kolobarje / kolobar dima se je dvigal v zrak // s prilastkom kos, košček snovi, živila v taki obliki: kolobar klobase, limone / velik kolobar sira / pojedel je pet kolobarjev salame // v prislovni rabi izraža obstajanje, pojavljanje v taki obliki: vrv, zvita v kolobar / korenje, narezano na kolobarje / v gostih kolobarjih je puhal dim 3. agr. ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču: držati se kolobarja / glavni kolobar pri katerem so zajete za določeno pokrajino najpomembnejše, tipične kmetijske rastline; štiriletni, triletni kolobar pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih, treh letih ● ekspr. pred očmi se mu delajo kolobarji zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kolobarje; imela je kolobarje pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. otroci so sklenili kolobar okrog njega so ga obkrožili; ekspr. hiše se je ognil v velikem kolobarju zelo, na daleč; pred hišo je stal kolobar ljudi skupina ◊ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; astr. Saturnov kolobar telesa brez lastne svetlobe, razporejena v obliki kolobarja, ki krožijo okoli Saturna; mat. kolobar množica elementov z natančno določenimi lastnostmi; zool. kolobar člen ♪
  4.      kómpas  in kompás -a m (ọ̑; ȃ) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba: dijake so naučili uporabljati kompas; orientirati se s pomočjo kompasa ♦ navt. giroskopski kompas girokompas; navigacijski kompas // ekspr. (osnovna) usmeritev, orientacija: taka bibliografija je kompas, brez katerega se je v literaturi težko znajti / glavni junak je brez kompasa zajadral v moderno življenje ♪
  5.      kompléten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki obsega vse sestavne dele kompleta: kompletna garnitura pohištva; kompletna zbirka znamk / gradnja kompletnih industrijskih objektov / naprodaj je kompletna mehanična delavnica prostor z vsemi pripadajočimi napravami, orodjem 2. pog. velik, popoln: to je kompleten nesmisel; on je kompleten tepec ♪
  6.      kompozícija  -e ž (í) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev 2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji 3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah 4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak ♪
  7.      kompozicíjski  tudi kompozícijski -a -o prid. (ȋ; í) 1. nanašajoč se na kompozicijo: drevesa so na tej sliki glavni kompozicijski element / drama ima svoj kompozicijski red / grad je bil s parkom organska kompozicijska celota / v glasbi se je pojavila vrsta novih kompozicijskih sistemov 2. nanašajoč se na komponiranje: skladatelj odlično obvlada kompozicijsko tehniko ♦ muz. kompozicijski stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej kompozicíjsko tudi kompozícijsko prisl.: kompozicijsko je roman zelo dober ♪
  8.      končáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar., z nedoločnikom: končaj že predavati nehaj; zidati so končali še pred mrakom nehali / elipt. ko je predsednik končal, je spregovoril še tajnik b) dejavnosti, aktivnosti: žetev smo končali; publ. končati s poizvedbami; dvoboj se je že končal; zabava se konča šele proti jutru / današnjo sejo bomo končali ob šestih / govor je moral hitro končati dokončati / neustalj. predstava konča ob desetih se konča // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: ciklus oddaj bomo končali z analizo Cankarjeve drame; uvod je končal z opisom glavnih pojavov / delo so končali s pesmijo 2. s širokim pomenskim obsegom izraža celotnost, polnost dejanja: jopico je hitro končala; si že končal nalogo; kdaj boš končal sliko / šahist partije ni hotel končati / končal je pomembno delo 3. ekspr., s prislovnim določilom izraža posledico delovanja, udejstvovanja: vse kaže, da bo končal v predsedstvu; aktivistka je končala pri gestapu; končal je v ječi; fant je dobro končal; če boš tako živel, boš slabo končal / prepir so končali na sodišču / ta bo še v umobolnici končal / publ. žoga je končala v mreži // umreti: končal je na vislicah; mnogi so končali kar ob cestah; pren. knjiga je končala na smetišču 4. star. ubiti, usmrtiti: obsojenca so kmalu končali; nobene živali ne konča brez potrebe; hotel se je končati narediti samomor / odpelji ju in končaj z njima // uničiti, ugonobiti: konje je čisto končal; pijača ga je končala do kraja / če bo tako vozil, bo avto kmalu končal ● ekspr. z njo je že davno končal ni več njen prijatelj, ne ljubi je več končáti se navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje obstajanja a) glede na prostor: tu se travnik konča in začenja se gozd; cesta se konča pod hribom; ulica se slepo konča / stavek se konča s piko b) glede na čas: tudi ta mesec se bo kmalu končal; šolsko leto se konča čez nekaj dni / veseli dan se je prezgodaj končal // izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: dvoboj se je končal z zmago velemojstra; tekma se je končala neodločeno / vse se je nesrečno, slabo, žalostno končalo; tožba se je zanj ugodno končala ● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer končávši zastar.: končavši delo, odide domov končán -a -o: predstava še ni končana; priprave za poroko bodo kmalu končane; naročena ladja bo končana še ta mesec narejena; posvetovanje je končano / po končani vojni bo vse drugače po vojni ♪
  9.      konsénz  -a m (ẹ̑) knjiž., redko soglasje, privolitev: konsenz strokovnjakov ♦ jur. pogodbeni konsenz soglasje pogodbenih strank o glavnih delih pogodbe ♪
  10.      konspirírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. tajno, prikrito delovati, zlasti za dosego političnega cilja: konspirirali so proti njim / konspiriral je z okupatorjem 2. ohranjati kaj v tajnosti: konspirirati glavni štab konspiríran -a -o: konspirirane bólnice ♪
  11.      kontúra  -e ž (ȗ) knjiž., s prilastkom nejasno, neostro vidna meja, rob česa; obris: konture gor v megli; razločila se je le kontura stolpa / kontura obraza profil / narisati konturo glave / značaje podaja le v glavnih konturah / nejasne konture mesta; pren. začele so se prikazovati konture velikih demokratskih idej ♦ geom. črta, ki omejuje projekcijo telesa; navidezni obris ♪
  12.      konzervátorski  tudi konservátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzervatorje ali konzerviranje: konzervatorska dela / konzervatorska delavnica ♪
  13.      kopírnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za kopiranje: nesel je nekaj matric v kopirnico; dela v kopirnici ♪
  14.      kór  -a m (ọ̑) 1. dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce: pevci so že na koru; moški so stali pod korom; s kora so donele orgle / cerkveni, pevski kor / pog. poje na koru je cerkvena pevka 2. arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: v koru so bili zbrani duhovniki 3. zastar. skupina, zbor: sestaviti kor / ptičji kor / bibl. kori angelov 4. voj., nekdaj vojaška enota nestalne sestave, moči: vkorakal je francoski kor; prostovoljni kor ♪
  15.      kòreferát  -a m (ȍ-ȃ) krajši referat, ki obravnava isto temo kot glavni referat in jo dopolnjuje: v svojem koreferatu je podal konkretne predloge za rešitev problema; sledili so referati in koreferati ♪
  16.      korigènd  -ênda in -énda m (ȅ é, ẹ́) jur., nekdaj mladoletni prestopnik v poboljševalnem oddelku prisilne delavnice ♪
  17.      kostúmski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kostum: scenski in kostumski osnutki / kostumska delavnica; kostumska oprema ♪
  18.      kotlárna  -e ž (ȃ) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: zgraditi kotlarno; tovarniška kotlarna; kotlarna z dvema kotloma // delavnica za izdelovanje, popravljanje kotlov: bil je lastnik kotlarne in livarne ♪
  19.      kováčnica  -e ž (ā) delavnica, obrat za kovanje: ob cesti je stala kovačnica; iz kovačnice se je razlegalo udarjanje kladiv; pren., ekspr. armada je kovačnica mladih ljudi ♪
  20.      kovínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovinarje ali kovinarstvo: kovinarska delavnica; obiskuje kovinarsko šolo / kovinarska industrija kovinska ♪
  21.      kóvnica  -e ž (ọ̑) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago ♪
  22.      kratkovídnost  -i ž (í) 1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le bližnje predmete: zaradi kratkovidnosti je moral nositi očala 2. nav. ekspr. nesposobnost človeka, da bi vnaprej videl potek česa: njegova kratkovidnost je bila glavni vzrok neuspeha ♪
  23.      kreátor  -ja m (ȃ) 1. obl. kdor uresničuje svoje izvirne zamisli na področju mode: kreator pariških jesenskih modelov / slavni modni kreatorji 2. knjiž. kdor daje čemu bistvene značilnosti, oblikovalec: arhitekti kot kreatorji modernih stanovanj / kreator družbenega dogajanja ♪
  24.      kríten  -tna -o prid. (ȋ) teh. skozi katerega ne preseva barva podlage: kritni emajl, lak; premazati steno s kritno barvo ◊ ekon. kritna glavnica glavnica, namenjena za kritje prevzetih obveznosti zavarovalnic; jur. kritno dejanje dejanje, s katerim hudodelec prikrije drugo kaznivo dejanje ♪
  25.      krojáčnica  -e ž (ȃ) krojaška delavnica: obleko so ji naredili v znani krojačnici / gledališka krojačnica ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA