Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lavni (11-35)

11.      glavníček  -čka m (ȋ) manjšalnica od glavnik: z glavničkom si je počesal brado; lase je imela pritrjene s svetlimi glavnički ♪
12.      glávničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glavnica¹: glavnični delež; glavnične obresti; glavnična terjatev / glavnična investicija / glavnični dolg dolg brez obresti in stroškov ♪
13.      glávnik  -a m (ȃ) etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz okolice Trsta ♪
14.      glavník  -a m (í) priprava za česanje las, dlake ali za pritrjevanje las: zatakniti si glavnik v lase; česati se z glavnikom; gost glavnik; koščen glavnik; žepni glavnik; zobje pri glavniku ♪
15.      glavníkar  -ja m (ȋ) izdelovalec glavnikov ♪
16.      glavníkarstvo  -a s (ȋ) obrt za izdelovanje glavnikov ♪
17.      glavnína  -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪
18.      klávnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica ♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke ♪
19.      klávničar  -ja m (ȃ) kdor dela v klavnici: dela kot klavničar ♪
20.      klávničen  -čna -o prid. (ȃ) redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni ♪
21.      klavnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za zakol živali: plačati klavnino ♪
22.      klávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni ♪
23.      oglávnica  -e ž (ȃ) knjiž. koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu; kapuca: potegniti oglavnico čez čepico; plašč z oglavnico // kar se nosi na glavi, navadno kot del oblačila: bele oglavnice redovnic; glava v črni potapljaški oglavnici kapi ♦ lov. oglavnica za sokole nekdaj pokrivalo, ki pokriva sokolu oči in ušesa pred lovom ♪
24.      oglávnik  -a m (ȃ) agr. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se lahko vodi: natakniti konju oglavnik ♪
25.      plávnica  tudi plavníca -e ž (ȃ; í) knjiž. plavalna kožica: ptiči s plavnicami med prsti ♪
26.      plávnik  -a m (ȃ) nar. zahodno velika kad, v kateri se mečka grozdje: nositi grozdje v plavnik; brente, barigle in plavniki ♪
27.      podglávnik  -a m (ȃ) redko vzglavna blazina: postelja s številnimi podglavniki ♪
28.      podzglávnik  -a m (ȃ) redko blazina (za pod glavo): dali so mu več podzglavnikov / prevleke za podzglavnike ♪
29.      poglávnik  -a m (ȃ) zastar. poglavar: izbrati poglavnika ♪
30.      slávnica  -e ž (ȃ) knjiž. pesem, ki koga slavi: slavnica junaku / domovini je zapel čudovito slavnico ♪
31.      splávnica  -e ž (ȃ) teh. bazen v prekopu, na reki, v katerem se z dviganjem, spuščanjem vode omogoča ladjam, čolnom prehod: spustiti vodo v splavnico; ladijska splavnica na Djerdapu; sistem naprav v splavnici ◊ teh. vodna riža ♪
32.      vzglávnica  -e ž (ȃ) blazina (za pod glavo): opiral se je na visoko naložene vzglavnice ♪
33.      vzglávnik  -a m (ȃ) 1. blazina (za pod glavo): zrahljati vzglavnik; pernat, visok vzglavnik; prevleka za vzglavnik 2. nar. večje poleno, panj: vzglavnik je gorel dva dni; skladovnica vzglavnikov 3. avt. naslonjalo na avtomobilskem sedežu za oporo glave in tilnika: varnostni pasovi in vzglavniki ♪
34.      zaglávnica  -e ž (ȃ) anat. neparna kost v zatilju; zatilnica: poškodba zaglavnice ♪
35.      zaglávnik  -a m (ȃ) nar. večje poleno, panj: na ognjišču je tlel zaglavnik / polagati drva na zaglavnik ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211