Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lave (873-897)


  1.      starínski  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave ∙ vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti 2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska starínsko prisl.: skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim ♪
  2.      startêr  in štartêr -ja m (ȇ) šport. sodnik, ki da znak za začetek tekmovanja: starter je zamahnil z zastavico ◊ aer. delavec, ki da znak za vžig letala ♪
  3.      stavbínec  -nca m (ȋ) ročni gradbeniški delavec; gradbinec: stavbinci so svoje delo že končali; stavbinci in kovinarji ♪
  4.      stávek  -vka m (ȃ) 1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj nemških stavkov; zadnji stavki romana so ga pretresli / o problemu je povedal le nekaj stavkov ♦ lingv. stavek skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike ali kake druge besedne vrste; analizirati stavek; dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek; napovedni ali spremni stavek ki uvaja, spremlja premi govor; nepopolni stavek ki mu manjka povedek; nikalni stavek ki ima zanikan povedek; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; pripovedni stavek ki kaj ugotavlja; prosti stavek z enim povedkom; veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; vprašalni stavek 2. muz. oblikovno zaključen del ciklične oblike: sonatni, suitni stavek; tema tretjega stavka // oblikovni del skladbe, navadno v obsegu štirih taktov: zaigrati oba stavka iz periode // tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej: za tega skladatelja je značilen homofonski stavek; izražati se v vokalnem stavku / kompozicijski stavek 3. tisk. kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje: narediti, odtisniti, podreti, postaviti, razmetati stavek; dvokolonski stavek; gladki stavek iz enega tipa črk; ročni, strojni stavek 4. teh. več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti: stavek kladiv, šablon; stavek navojnih vijakov 5. elektr. osnovna navodila za eno fazo računalniške obdelave: izvršilni, vhodni stavek; logični stavek 6. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: nažela je že deset stavkov pšenice ♪
  5.      stavkokàz  -áza m (ȁ á) delavec, ki dela kljub stavki: biti stavkokaz; najeti stavkokaze ♪
  6.      steklár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem in prodajanjem steklenih izdelkov: steklar je narezal šipe za okna; izučiti se za steklarja; pasarji in steklarji // delavec v proizvodnji stekla: v tovarni so na novo zaposlili nekaj steklarjev / strojni steklar ♪
  7.      stêklo  -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo // izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari // stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana ● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti ◊ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporabja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo ♪
  8.      stêklobrusílec  -lca [u̯c in lc] m (ē-ȋ) delavec, ki z brusom obdeluje steklene predmete: izučiti se za steklobrusilca; steklopihalci in steklobrusilci ♪
  9.      stêklopiháč  -a m (ē-á) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: izučil se je za steklopihača ♪
  10.      stêklopihálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ē-ȃ) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: steklopihalci in steklobrusilci ♪
  11.      steklorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki razrezuje steklo, steklene plošče: steklobrusilci in steklorezci / redko steklorezec je prišel vstavit v okno novo šipo steklar ♪
  12.      stereotipêr  -ja m (ȇ) tisk. delavec, ki izdeluje stereotipe: zaposliti stereotiperja ♪
  13.      stévard  -a m (ẹ̑) delavec, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: hotel je postati stevard; tečaj za stevarde in stevardese ♪
  14.      stikálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) delavec v stikalni postaji ♪
  15.      stíkati  -am nedov. (ȋ) delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stikati lesene dele; stikati dva konca / gubal je čelo in stikal obrvi ∙ ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali stíkati se 1. biti prostorsko v neposrednem stiku: prečne črte na tkanini se v šivih stikajo; hiše v mestu se stikajo; tu se stikajo meje treh držav; nebo in gore se navidezno stikajo / na tem področju se stikajo različne kulture; ti dogodki se časovno stikajo si časovno sledijo ♦ anat. lopatica se stika s ključnico 2. zastar. shajati se, družiti se: stikati se z voditelji; ni se smela stikati z vaškimi otroki ∙ redko v glavnih stvareh se stikata strinjata; ujemata, skladata 3. lit. rimati se: te besede se ne stikajo stikajóč -a -e: pravokotno se stikajoči deli ♪
  16.      stikováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. stikati, dajati skupaj: stikovati deske / ljudje nejevoljno stikujejo glave ♪
  17.      stimulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa 3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta stimulíran -a -o: stimuliran otrok; stimulirana produktivnost ∙ publ. delavci so premalo stimulirani nagrajeni ♪
  18.      stiskálec  -lca [u̯c] m (ȃ) delavec, ki s stiskanjem kaj oblikuje, izdeluje: zaposliti se kot stiskalec; stiskalec gumbov / stiskalec sena ♪
  19.      stiskálnica  -e ž (ȃ) 1. stroj ali naprava za stiskanje: pripraviti stiskalnico in sode za stiskanje / stiskalnica za grozdje, sadje; stiskalnica za olje / obdelovati kovino v stiskalnici / ročna stiskalnica ♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju; stiskalnica na sleme; stiskalnica z vretenom; obrt. ekscentrska stiskalnica katere bistveni sestavni del so ekscentri; strojn. frikcijska stiskalnica z vretenom, na katerega se navor prenaša s trenjem; hidravlična stiskalnica; teh. mehanična stiskalnica; pnevmatična stiskalnica 2. prostor, oddelek, v katerem se kaj stiska: nositi grozdje v stiskalnico / delavec v stiskalnici ♪
  20.      stiskálničar  -ja m (ȃ) delavec pri stiskalnici: objavili so razpis za brusilca, vrtalca in stiskalničarja ♪
  21.      stòl  stôla [ou̯] m, mest. ed. tudi stólu (ȍ ó) 1. kos pohištva navadno z naslonjalom, namenjen za sedenje ene osebe: stol se je prevrnil; ponuditi stol; primakniti stol k mizi; vstati s stola; usesti se na stol; ekspr. od utrujenosti je kar padel na stol; sedeti na stolu; lesen, oblazinjen, pleten stol; naslonjalo, noge stola; sedalo pri stolu / gugalni stol; kuhinjski, vrtni stoli; ležalni stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; vrtljivi, zložljivi stol // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: brivski, zobozdravniški stol; električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; dati prašiča na mesarski stol; rezalni stol priprava za rezanje krme 2. nar. miza: stol je bil pripravljen za kosilo; sedeli so okoli stola ● ekspr. stol se mu maje njegov (družbeni) položaj je ogrožen; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh, praviloma izključujočih se stvareh; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene; star. sodni stol sodišče; star. Bog ga je poklical pred sodni stol v krščanskem okolju umrl je; v cerkvi ima svoj stol nekdaj plačan sedež na (cerkveni) klopi ◊ arhit. lupinasti stol po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. strešni stol osnovna nosilna strešna konstrukcija; jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu; obrt. rezilni stol priprava iz stolčka in glave za vpenjanje lesa pri obdelavi ♪
  22.      stopníca  -e ž (í) 1. vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol: počasi je stopal s stopnice na stopnico; prestopal je po dve stopnici; ozka, visoka stopnica; stati na prvi stopnici vagona; stopnica pri vozu // mn. skupek takih ploskev: stopnice vodijo na podstrešje, v klet; srečala sta se na stopnicah; iti po stopnicah; pasti po stopnicah; kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice; položne, strme stopnice; kletne stopnice / polžaste stopnice / iti po obokanih stopnicah po stopnišču // kar je temu podobno: voda je izlizala v skalo stopnice / med vežo in sobo je stopnica / ravnina se končuje z visoko stopnico / knjiž. zaradi lažje obdelave so na pobočju naredili stopnice terase 2. knjiž. stopnja, etapa: to je samo ena stopnica k višjemu cilju; to je bila prva stopnica do uresničitve njegovih sanj / doseči najvišjo stopnico razvoja ● knjiž. narediti komu roparske stopnice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; publ. stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra zmagati ◊ arhit. dvoramne stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti; enoramne stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti; samonosne stopnice; teh. premične ali tekoče stopnice ki delujejo na principu tekočega traku ♪
  23.      storílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na storilnost: povprečno storilen delavec / storilna sposobnost ♪
  24.      strašílast  -a -o prid. (í) ekspr. podoben strašilu: snel je svoj strašilasti klobuk z glave / strašilasta ženska ♪
  25.      stratovulkán  -a m (ȃ) geol. vulkan iz zaporedno menjavajočih se plasti lave in vulkanskega pepela: raziskovanje stratovulkanov ♪

   748 773 798 823 848 873 898 923 948 973  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA