Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lave (23-47)


  1.      klávec  -vca m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s klanjem (domačih) živali: dolga leta je bil klavec / klavec prašičev, živine ♪
  2.      klavecín  tudi clavecín -a [druga oblika klavecin tudi klavesin] m (ȋ) knjiž. čembalo: igra (na) klavecin ♪
  3.      kláven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali ∙ klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtev ♦ agr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali; klavni kalo ali klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; klavna teža teža zaklane živali ♪
  4.      kodroglávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima kodraste lase: dekle hodi z nekim kodroglavcem ♪
  5.      konkláve  -a m (ȃ) rel. popolnoma ločen, zaprt prostor, v katerem kardinali volijo papeža: osemdeset kardinalov se je zaprlo v konklave // zasedanje kardinalov v tem prostoru: konklave je trajal do izvolitve papeža / ekspr. sešel se je konklave ♪
  6.      kratkoglávec  -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo ♪
  7.      malosláven  -vna -o prid. (á ā) nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini maloslávno prisl.: maloslavno končati življenje ♪
  8.      móslavec  -vca m (ọ̑) agr. šipon: gojili so tudi moslavec ♪
  9.      naglávek  -vka m (ȃ) knjiž., redko pokrivalo: nosi čipkast naglavek ♪
  10.      nagláven 1 -vna -o prid. (ā) ki je za na glavo: naglavni nakit; pisane naglavne rute / naglavna svetilka svetilka, ki se nosi na glavi; naglavna uš ♪
  11.      nagláven 2 -vna -o prid. (ȃ) star., navadno v zvezi z greh velik, hud: to je naglavni greh našega časa ♪
  12.      napláven  -vna -o prid. (ā) naplavinski: zemljišče je ležalo na naplavnem svetu ♪
  13.      nèdélavec  -vca m (ȅ-ẹ́) kdor ni delavec: gibanju so se pridružili tudi nedelavci / ekspr. ne gre, da bi dobri delavci preživljali s svojim delom tudi nedelavce nedelavne ljudi ♪
  14.      nèdélaven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki mu manjka delavnosti, prizadevnosti: nedelaven človek / nedelavne odbornike so zamenjali z drugimi ♪
  15.      nèpravosláven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani ♪
  16.      nèsláven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno nèslávno prisl.: neslavno končati življenje ♪
  17.      noroglávec  -vca m (ȃ) ekspr. nespameten, neumen človek: ta noroglavec pa še sili za njo; predrzni noroglavci ♪
  18.      oglávek  -vka m (ȃ) knjiž., redko skalp: ob sedlu so mu viseli oglavki sovražnikov ♪
  19.      ogláven  -vna -o prid. (ā) redko naglaven: oglavni nakit ♪
  20.      okrogloglávec  -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo; kratkoglavec ♪
  21.      órglavec  -vca m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili 2. zastar. organist: dobil je službo orglavca ♪
  22.      páglavec  -vca m (á) 1. slabš. kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček: paglavci so ga dražili in zasmehovali; obnaša se kot paglavec // ekspr. fant, deček: kruh je razdelil med svoje tri paglavce; naš poredni paglavec 2. zool. žaba, močerad na razvojni stopnji med jajčecem in razvito žabo, močeradom: loviti paglavce v mlaki ♪
  23.      pasjeglávec  -vca m (ȃ) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o pasjeglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: boj se tega pasjeglavca / kot psovka kako si upaš, pasjeglavec; pren. fašistični pasjeglavci spet požigajo ◊ zool. pasjeglavci opice s podaljšanim gobcem, podobnim pasjemu, Cynopithecinae ♪
  24.      plávec 1 -vca m (ȃ) 1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca 2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvatskem Zagorju: plavec je dobro obrodil // manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca ♪
  25.      plávec 2 -vca m (ȃ) etn. kdor plavi, spušča les: plavci so vlekli hlode iz reke / v vrtince mirno zroči savinjski plavec (O. Župančič) splavar ♪

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA