Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

latinsko (28)

1.      latínskoamêriški  -a -o prid. (ȋ-ȇ) nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi ♪
2.      desperádo  -a m (ȃ) knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada ♪
3.      držáva  -e ž (ȃ) 1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast: država je ohranila samostojnost; predstavljati, ustanoviti, voditi državo; publ. obravnavali so vprašanja, ki zanimajo obe državi; agrarna, industrijska država; kontinentalna, pomorska država; kapitalistična, socialistična država; latinskoameriške države; nevtralna država; pripadnik, šef države; zveza držav; veda o državi; koeksistenca med državami z različnimi družbenimi ureditvami / knjiž. aliirane države; federativna, zvezna država; neuvrščene ali nevezane države ki niso vključene v politične ali vojaške bloke; pren. država mravelj // ozemlje, ki pripada tej skupnosti: prepotoval je že skoraj vse evropske države; vest se je hitro razširila po vsej državi; majhna, velika država 2. politična sila, ki predstavlja, vodi, upravlja to skupnost: vloga države v življenju družbe; ločitev cerkve od države; absolutistična, demokratična država / Osvobodilna fronta je postala država v državi // pog. državni aparat: država je razpisala splošno ljudsko posojilo; država ga štipendira ◊ polit. država politična organizacija, ki zahteva in uveljavlja monopol zakonitega družbenega prisiljevanja na določenem ozemlju; odmiranje države proces, v katerem država izgublja značilnosti politične sile nad družbo; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto ♪
4.      estáncija  -e ž (á) v latinskoameriškem okolju veliko posestvo, na katerem se goji predvsem živina: obiskala sta neko ovčarsko estancijo ♪
5.      gávčo  tudi gáucho -a [gau̯čo] m (ȃ) v latinskoameriškem okolju pastir velikih čred: gavči so zganjali govedo; argentinski gavčo ♪
6.      haciénda  -e ž (ẹ̑) v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi ♪
7.      húnta  in júnta -e [hu-] ž (ȗ) v Španiji in v latinskoameriških deželah začasna, navadno iz oficirjev sestavljena vlada: revolucionarna hunta; vodstvo hunte / udar vojaške hunte ♪
8.      jádro  -a s (ā) kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje: jadra se napenjajo, plahutajo; izdelovati, šivati jadra; odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti jadro; bela jadra; štirikotno, trapezasto, trikotno jadro / prečna, vzdolžna jadra; čoln na jadra; sukanec za jadra; ekspr. pristanišče je polno jader jadrnic; pren., pesn. jadro mojih mladostnih sanj je splahnelo ● šalj. še o pravem času je dvignil, razpel jadra odšel; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati ◊ bot. jadro največji, pokončni venčni list metuljastega cveta; navt. napeti, nategniti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile; obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj; podvezati, skrajšati, spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše; dobiti veter v jadro naravnati jadro tako, da se vanj upre veter; glavno jadro na glavnem jamboru; košno, spodnje, vršno jadro; križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; krmno jadro na krmnem jamboru; latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho; vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah ♪
9.      kacík  -a m (ȋ) v latinskoameriškem okolju 1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika 2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik ♪
10.      láso  -a m (ā) zlasti v latinskoameriškem okolju vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje (divjih) živali, metna zanka: metati, vreči laso; ujeti konja z lasom; gavčo z lasom ◊ šport. lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalec dvigne drsalko nad glavo in jo zavrti okoli svoje osi ♪
11.      latinizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj latinsko, rimsko: Rimljani so to provinco latinizirali latinizíran -a -o: latinizirani priimki v srednjem veku ♪
12.      latínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku ◊ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije ♪
13.      olíkanec  -nca m (ȋ) 1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil 2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci ♪
14.      peón  -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov ♪
15.      plés  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje 2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu cha-cha-cha; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske 5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja ● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti ♪
16.      polatíniti  -im dov. (í ȋ) narediti kaj latinsko, rimsko: polatiniti pokrajino polatínjen -a -o: polatinjena in pogrčena imena ♪
17.      polkóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na polkovnike: polkovniški našitki / v latinskoameriških deželah polkovniška hunta ♪
18.      porimljániti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj rimsko, latinsko: porimljaniti osvojena ozemlja ♪
19.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪
20.      rêklo  -a s (é) 1. stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed: rad uporablja stara, ekspr. sočna rekla; jezik za zobe, hvala bogu in druga rekla / duh jezika se kaže v reklih / ljudska, stalna rekla // stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila; rek: latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu; zaupal je starim reklom o strupenosti gob 2. knjiž. izrek, aforizem: rekla znanega pesnika 3. knjiž. fraza, puhlica: časopisna, propagandna rekla ♪
21.      rítmika  -e ž (í) 1. muz. ritmične značilnosti v skladbi: poudarjati ritmiko pri pouku petja; ritmika in melodika / latinskoameriška ritmika 2. knjiž., s prilastkom ritmične značilnosti česa sploh: ritmika dela; ritmika dneva in noči; ritmika plavanja / stavčna ritmika 3. šport. gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti: gojiti ritmiko / hoditi k ritmiki ♪
22.      ropotúlja  -e ž (ú) 1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo ♦ muz. ropotulje v latinskoameriški glasbi // redko raglja: vrteti ropotuljo 2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo 3. slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: spet me je zadrževala ta ropotulja ♪
23.      sombrêro  -a m (ȇ) zlasti v latinskoameriškem okolju klobuk z zelo širokimi krajevci: nositi sombrero; jezdec s sombrerom ♪
24.      spojíti  -ím dov., spójil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike b) skupaj, povezano: spojiti posamezne prostore; spojiti naselji s cesto c) (nova) enota, celota: spojiti dve občini; podjetja so se spojila / predmestni deli so se spojili z mestom / ekspr. v mraku so se hiše spojile z ozadjem č) v kaki zvezi, odvisnosti: spojiti novo znanje s starim / spojiti teorijo s prakso povezati 2. knjiž. notranje, čustveno povezati; združiti: domotožje, ljubezen spoji ljudi; po tej nesreči so se vaščani tesno spojili / v trpljenju sta se spojila v eno ● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino ◊ agr. cepič se spoji s podlago; kem. kisik se spoji s kovino; molekule se spojijo v makromolekulo; teh. spojiti s kovičenjem, varjenjem spojèn -êna -o: spojeni deli; biti duševno spojen s kom; gibljivo, trdno spojen; ideja pesmi je umetniško spojena z obliko ♪
25.      stíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Stično: stiška opatija ♦ lit. stiški rokopis in Stiški rokopis več zapisov v slovenskem jeziku v latinsko pisani rokopisni knjigi iz prve polovice 15. stoletja ♪

1 26