Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lati (3534)



  1.      lática  -e ž (á) manjšalnica od lata: latice v ograji
  2.      latíca  -e ž (í) nar. lat: težke latice / koruzna latica
  3.      latifúndij  -a m (ú) pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundijev // v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: izkoriščani kmetijski delavci na sicilskih latifundijih
  4.      latifúndija  -e ž (ú) pri starih Rimljanih zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji: nastanek latifundij // v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo sploh: sicilske latifundije
  5.      latifúndijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na latifundij ali latifundijo: velike zemljiške posesti latifundijskega tipa / latifundijsko gospodarstvo
  6.      latifundíst  -a m () pri starih Rimljanih, v nekaterih deželah lastnik latifundija: bogati latifundisti
  7.      latimêrija  -e ž (é) zool. resoplavutarica, ohranjena kot živi fosil, Latimeria chalumnae
  8.      latínec  -nca m () ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / žarg., šol. najboljši latinec v razredu
  9.      latínica  -e ž () pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje: uporabljati latinico; latinica in cirilica
  10.      latiníst  -a m () strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
  11.      latinízem  -zma m () lingv. element latinščine v kakem drugem jeziku: latinizmi v francoskih tekstih
  12.      latinizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj latinsko, rimsko: Rimljani so to provinco latinizirali latinizíran -a -o: latinizirani priimki v srednjem veku
  13.      latínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne AmerikeLatinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jezikunavt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
  14.      latínskoamêriški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi
  15.      latínstvo  -a s () miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature: posnemanje latinstva; zadnji predstavnik mednarodnega latinstva
  16.      latínščina  -e ž () 1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika 2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
  17.      latíti se  -ím se in latíti -ím nedov. ( í) nav. 3. os., redko delati late: oves se lati
  18.      áblativ  -a m () lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
  19.      áblativen  -vna -o () pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
  20.      akumulatíven  -vna -o prid. () ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva
  21.      akumulatívnost  -i ž () ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost; nizka akumulativnost; akumulativnost naše industrije; stopnja akumulativnosti
  22.      apelatív  in ápelativ -a m (; ) lingv. ime vrste, skupine predmetov; občno ime
  23.      apelatíven  -vna -o () pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena
  24.      bakláti  -ám nedov.) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla
  25.      blatíšče  -a s (í) agr. del hleva, kjer se živali iztrebljajo: stojišče v govejem hlevu je razdeljeno na ležišče in blatišče

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA