Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lati (201-225)


  1.      slatinár  -ja m (ā) nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil ♪
  2.      slátinast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli ♪
  3.      slátinka  -e ž (ȃ) 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach ♪
  4.      slátinski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda ♪
  5.      slatinščák  -a m (á) nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka; slatinščak žganja ♪
  6.      solática  -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od solata: posejala bom tudi malo solatice / ni mu treba po vsako solatico na trg / pečenka, krompirček in solatica ♪
  7.      spekulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spekulacijo: spekulativni elementi te filozofije / izkustvene in spekulativne metode; spekulativno mišljenje / spekulativna stran znanosti / spekulativna filozofija ♪
  8.      spekulatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost spekulativnega: spekulativnost razmišljanja ♦ filoz. spekulativnost Heglove filozofije ♪
  9.      splapoláti  -ám dov. (á ȃ) redko vzplapolati: ugašajoči ogenj je spet splapolal ♪
  10.      splati  gl. izplati ♪
  11.      spréklati se  -am se dov. (ẹ̑) pog. spreti se, sporeči se: z vsakim se sprekla ♪
  12.      stimulatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki stimulira, spodbuden: stimulativen način nagrajevanja; stimulativni ukrepi; take cene niso stimulativne ♦ med. stimulativno sredstvo sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans stimulatívno prisl.: kritika v vseh primerih ne deluje stimulativno; stimulativno vplivati na kvaliteto dela ♪
  13.      stimulatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost stimulativnega: prispevati k stimulativnosti izvoza ♪
  14.      stláti  stéljem nedov., stêlji steljíte (á ẹ́) star. 1. nastiljati: stlati živini; stlati z listjem, s slamo 2. trositi, metati: stlati cvetje na pot ♪
  15.      súperlativ  -a m (ȗ) 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti ♪
  16.      súperlativen  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna ♪
  17.      škátlati  -am nedov. (ȃ) knjiž., slabš. postavljati, razvrščati v določene skupine ne glede na naravno celoto, različnost: čemu bi svet nenehoma rezali, sortirali, škatlali ♪
  18.      škatláti  -ám nedov. (á ȃ) nar. ropotati zaradi udarjanja vsebine ob stene posode: posoda škatla, nekaj mora biti v njej; votlo škatlati // ropotati zaradi razmajanosti, slabe pritrjenosti: voz je razmajan, zato škatla ♪
  19.      škrlatíca  -e ž (í) zastar. škrlatinka: zboleti za škrlatico ♪
  20.      škrlatínka  -e ž (ȋ) nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za škrlatinko ♪
  21.      škrlatíti  -ím tudi škrlátiti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) knjiž. delati kaj temno rdeče: ogenj jim je škrlatil obraze škrlatíti se, tudi škrlátiti se knjiž. temno rdeče se odražati, kazati: nebo nad mestom se je škrlatilo ♪
  22.      šmúglati  -am nedov. (ȗ) nižje pog. tihotapiti: njegov oče je šmuglal konje / neslišno so se šmuglali iz sobe ♪
  23.      šólati  -am nedov. (ọ̑) 1. omogočati komu, da (si) načrtno pridobiva znanje, spretnosti: šolati svoje otroke; šolati na svoje stroške; dali so ga šolat v mesto / ekspr. sina šola za zdravnika 2. poučevati koga z namenom, da si načrtno pridobiva znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: šolati mizarje, učitelje; šolati strokovnjake za vodstvene delavce; letalske organizacije šolajo svoje člane na najnovejših motornih letalih; jezikovno šolati novinarje / šolati pse za odkrivanje mamil, ponesrečencev 3. z vajo delati kaj bolj sposobno: šolati svoj posluh / šolati pevski glas / ekspr. šolati oko v razpoznavanju odtenkov ● ekspr. življenje ga je trdo šolalo imel je težko življenje; žarg., agr. šolati vino z določenimi postopki usmerjati naravne biokemične procese pri zorenju mošta v vino šólati se načrtno (si) pridobivati znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: moj brat se še šola; šolati se v Ljubljani, v tujini; šolal se je le kratek čas; brezplačno, redno se šolati / ne morejo se šolati v maternem jeziku / šolati se za pravnika, zdravnika; šola se za mehanika uči se šólan -a -o: šolan človek; imeti šolan glas; ponosna je na svoje šolane otroke; strokovno šolane negovalke; ni šolana pevka; take podrobnosti opazi le šolano oko; biti šolan v socialističnem duhu ♦ lov. šolani pes ♪
  24.      špekulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na špekulacijo: špekulativni dobiček; špekulativni posli; špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen / poročila se je iz špekulativnih razlogov ♪
  25.      špílati  -am nedov. (í) nižje pog. igrati: ves večer je špilal (na) harmoniko / rad špila karte ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA