Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lati (1.935-1.959)


  1.      prážiti  -im nedov. (á ȃ) 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo: pražiti čebulo na olju; pražiti drobtine, moko / pražiti kavo, sladkor; pren., ekspr. cel dan se je pražil na soncu 2. pripravljati jed na majhni količini vroče maščobe: pražiti jetra; pražiti koščke mesa; pražiti krompir pražiti kuhan, na lističe zrezan krompir ◊ metal. pražiti rudo s segrevanjem odstranjevati iz rude hlapljive in gorljive snovi prážen -a -o: pražen(i) krompir; pražen(i) sladkor; pražena kava; pražena jetra ♪
  2.      pre... 1 predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi, prejadrati, prepotovati / predrsati, pregaziti c) spremembe položaja, stanja: prečrpati, preliti, preložiti / predeliti, preklati / prebuditi / predrugačiti, preoblikovati č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati, presedeti d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati, precepljati, preključevati / prebarvati, prebrusiti, prekontrolirati / pregorevati e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati, preizkusiti, premešati / prebiti se f) polnosti, visoke stopnje dejanja: preanalizirati, prečistiti, pregreti / prečakati, prečutiti g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati, prekolesariti, preleviti se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod, preiskovalen, preležanina ♪
  3.      prebádati  -am nedov. (ȃ) navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: prebadati blago, papir; prebadati z bucikami / ujetnike so prebadali z meči; pren., ekspr. nebotičnik prebada nebo; cestne svetilke so prebadale mrak b) skozi ovoj, steno česa: prebadati žulje ● ekspr. tvoje besede mi prebadajo srce povzročajo žalost; redko boli ga glava in v rami ga prebada zbada; ekspr. prebadati koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga gledati; ekspr. mraz jo prebada do kosti zelo jo zebe prebadajóč -a -e: prebadajoč drug drugega s pogledi, sta vstopila; prisl.: prebadajoče pogledati ♪
  4.      prebíjati  -am nedov. (í) 1. z udarci delati luknje, odprtine skozi kaj: zidar je začel prebijati zid; prebijati kovinske plošče s prebijalom / voda prebija nasipe predira / prebijati luknje, predor; pren., ekspr. sonce je s težavo prebijalo oblake 2. z bojem prihajati skozi nasprotnikove položaje: prebijati blokado, obrambno črto, fronto; brigada se je prebijala z velikimi žrtvami; ekspr. prebijati se korak za korakom prebíjati se nav. ekspr. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: prebijati se skozi goščavo, zamete; ladja se težko prebija med čermi / reka se prebija skozi sotesko // prizadevati si kljub oviram priti kam: cel dan so se prebijali na vrh / prebijati se do ponesrečencev / s težavo se je prebijal do posameznih zaključkov prihajal; spoznanje se počasi prebija v človekovo zavest 2. prizadevati si kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: spoznala sta se, ko se je še prebijal; človek se prebija, dokler je mlad / publ. socializem se prebija v mnogih kapitalističnih deželah uveljavlja 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: s tako majhno plačo so se komaj prebijali; vsak se je prebijal po svoje; prebijala se je, kakor je vedela in znala / težko se je sam prebijal skozi življenje ● ekspr. prebijati se skozi obsežno literaturo s težavo jo prebirati; publ. dvomi se prebijajo na površje se pojavljajo ♪
  5.      prebolévnik  -a m (ẹ̑) kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti: poslati prebolevnika v klimatsko zdravilišče; skrbeti za prebolevnika; prebolevniki po mrzlici ♪
  6.      prebújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga je prebujati iz zamišljenosti // knjiž. delati, povzročati, da kdo kaj spoznava, se česa zaveda: prebujati delavske množice; narod se je takrat začel prebujati 2. ekspr. povzročati, da kaj nastane: prebujati ljubezen; v njej se je prebujal materinski čut / znal je prebujati zanimanje prebújati se pesn. porajati se, nastajati: dan, pomlad se že prebuja prebujajóč -a -e: prebujajoči se dan; prebujajoče se slovenstvo ♪
  7.      préčka 1 -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, drog, kot del različnih priprav: obesiti zavese na prečko; medeninasta prečka; prečke križa; prečke pri lestvi; nogo je oprl na prečko pri stolu; prečke v ograji 2. obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: kolesne prečke; les za prečke / knjiž. prečke motornega kolesa špice ◊ agr. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike; šport. prečni tram, drog, ki povezuje vratnici pri golu ♪
  8.      prečrkováti 2 -újem dov. in nedov. (á ȗ) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovati iz cirilice v latinico ♪
  9.      predàh  -áha m (ȁ á) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: predah med govorjenjem / po kratkem predahu je pevec pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: podaljšati, potrebovati predah / po predahu je spet lahko delal 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: po nekajletnem predahu je društvo spet začelo delovati / predah med zimsko in poletno sezono so porabili za obnovo hotela / v boju za dobrine so le vmesni predahi, nikoli pa ta boj ne zamre časovni presledki ● knjiž. delati, govoriti brez predaha neprenehoma ♪
  10.      predáti  -dám dov., 2. mn. predáste in predáte; predál (á) 1. knjiž. izročiti, dati: predati rože z levo roko / predati knjigo kupcu / predati posestvo sinu / predati tatu miličnikom / premaganci so morali predati orožje / predati stavbo svojemu namenu / predati funkcijo drugemu prepustiti ♦ šport. predati štafetno palico 2. opraviti uradni postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: predati funkcijo; predati posle / publ. čez pol leta bo predal predsedstvo bo nehal biti predsednik 3. narediti, da pride kaj pod oblast nasprotnikov: zahtevali so, naj jim preda postojanko predáti se 1. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnikov: posadka se je predala / publ. bela zastava je pomenila, da se predajo vdajo / publ. rajši bi umrl, kot pa se predal vdal, odnehal // dopustiti, da nastopi odnos (popolne) odvisnosti: čaka, kdaj se mu bo predal / ekspr. predati se strastem prepustiti se 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: predati se delu za ljudstvo; predati se vzgoji otrok / elipt. gostje so se predali jedi in pijači 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: predati se obupu, žalosti 4. ljubezensko se (popolnoma) prepustiti partnerju: predati se moškemu; s strastjo se predati / na prigovarjanje se mu je predala ● nehal je veslati in se predal toku se prepustil; ekspr. predati se toku, vetru dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. predal se je veselemu trenutku popolnoma je doživljal veselo razpoloženje; ekspr. predati se valovom mestnega življenja začeti brez pomislekov uživati, kar daje mestno življenje predán -a -o 1. deležnik od predati: biti predan vojnemu sodišču; publ. muzej je predan javnosti dostopen za obiskovalce, odprt 2. ki požrtvovalno, nesebično dela za kaj: predani borci; predan komunist; predani in sposobni uradniki / publ. predana žena vdana // ki vsebuje, izraža veliko požrtvovalnost, nesebičnost: služiti s predanim delom socializmu; prisl.: predano se posvečati delu ♪
  11.      predeláva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od predelati ali predelovati: predelava kovin, lesa, nafte; predelava grozdja v vino; surovine za predelavo; odpadki pri predelavi sadja / neprimerna predelava kmečkih hiš; predelava proge za hitrejši promet / miselna predelava tega, kar čutimo ♦ les. primarna predelava lesa mehansko oblikovanje lesa v polizdelke in tvoriva 2. predelano delo, besedilo: brati Senekovo predelavo grške tragedije ♪
  12.      predelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati iz česa izdelek, izdelke: lan so predelovali doma; predelovati nafto; predelovati grozdje v vino 2. delati, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: ušice sladke sokove rastlin predelujejo b) drugačno obliko, uporabnost: predelovati stare obleke / predelovati pesmi 3. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: predelovati poglavja iz novejše zgodovine ♪
  13.      predévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: predevati torbo iz ene roke v drugo; nervozno predevati klobuk v rokah / godrnjala je in predevala lonce prestavljala / ležal je mirno, le ranjeno roko je neprestano predeval 2. nar. pretikati, prepeljevati: predevati trak skozi rob hlačk ● ekspr. konj je komaj predeval noge je komaj hodil predévati se ekspr. premikati se, presedati se: nemirno se je predeval s stola v naslanjač / predevati se po sobi / ljudje so se predevali med stojnicami ♪
  14.      predíh  -a m (ȋ) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma ♪
  15.      predílnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za predenje: delati v predilnici; predilnica bombaža ♪
  16.      predírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje ● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati ◊ geol. prihajati na zemeljsko površje predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika ♪
  17.      prèdizméra  -e ž (ȅ-ẹ̑) nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere ♪
  18.      predklòn  -ôna m (ȍ ó) šport. upogib telesa v pasu naprej: odklon in predklon / delati predklone / stati v predklonu ♪
  19.      predlóžek  -žka m (ọ̑) 1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca: dati, izkoristiti predložek / dolg, visok predložek / po predložku doseči gol 2. knjiž. kar se predloži komu, navadno v pismeni obliki: predložek vsebuje težje naloge; odkriti napako v predložku 3. kos blaga, pločevine, položen pred kaj: predložek pred pečjo ● žarg., šport. poslati predložek v kazenski prostor žogo, ploščico; redko ta slika mu je rabila za predložek predlogo; zastar. predložek seznama, vprašanj predložitev ◊ muz. melodični okrasek pred glavno noto ♪
  20.      predmétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: predmetiti duhovne vrednote / predmetiti človeka ♪
  21.      prédnjik  -a m (ẹ̑) 1. obrt. sprednji del oblačila: izdelati prednjik; plesti prednjik; urezati prednjik ♦ obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala 2. knjiž., redko kdor je glede na čas, vrstni red pred čim drugim: zaradi megle ni več videl svojega prednjika v koloni / prednjiki naprednega gibanja utemeljitelji, predhodniki ♪
  22.      predólg  -a -o stil. -ó [u̯g] prid. (ọ̑ ọ́) preveč dolg: delati predolge korake; predolgi lasje; predolgo krilo / predolg govor; predolga povest / utrujen od predolge poti ● slabš. imeti predolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; evfem. imeti predolge prste krasti predólgo prisl.: predolgo čakati; predolgo se je zamudil na obisku; ne predolgo potem je res prišel ♪
  23.      prèdosnútek  -tka m (ȅ-ȗ) predhodni osnutek: izdelati predosnutek nove ustave, zakona; predosnutki in osnutki statutov ♪
  24.      predpís  -a m (ȋ) 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi ♪
  25.      prèdpredílnica  -e ž (ȅ-ȋ) delavnica, obrat, kjer se opravljajo predhodna dela za predenje: delati v predpredilnici ♪

   1.810 1.835 1.860 1.885 1.910 1.935 1.960 1.985 2.010 2.035  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA