Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

laterna (5)

1.      latérna  tudi latêrna -e ž (ẹ̑; ȇ) 1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz; prižgati laterno; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna 2. star. svetilka sploh: izvošček se je ustavil pod laterno; stebri z laternami na vrhu ♪
2.      latêrna  -e ž (ȇ) arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe ♪
3.      latêrna mágika  latêrne mágike ž (ȇ-ā) nekdaj preprosta naprava brez leče za projiciranje slik ♪
4.      lantérna  tudi lantêrna -e ž (ẹ̑; ȇ) redko latérna: na zadnjem delu voza se je zibala lanterna / star. lanterne na ulici svetilke ♪
5.      latérnica  tudi latêrnica -e ž (ẹ̑; ȇ) manjšalnica od latérna: svetiti si z laternico ♪