Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
late (34-58)
- kláteštvo -a s (ȃ) klateško življenje: odpovedal se je klateštvu / prijeli so jo zaradi klateštva ♪
- klátež -a m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) potepa, pohajkuje: bil je velik klatež ♪
- kôlaterálen -lna -o prid. (ȍ-ȃ) publ. stranski, manj bistven, spremljevalen: razpravljajo o kolateralnih ukrepih za razorožitev ♪
- krilátec -tca m (ȃ) 1. star. angel: dobri krilatci / božji, nebeški krilatec / kamnit krilatec ∙ evfem. oditi med krilatce umreti 2. ekspr., redko ptič: dajal je zobati krilatcem ♪
- mlátec -tca m (ā) nar. mlatič: mlatci so domlatili; bil je dober mlatec ♪
- mlátenje -a s (á) glagolnik od mlatiti: mlatenje žita / ročno, strojno mlatenje / slišalo se je mlatenje tolkačev / tvoje prazno mlatenje mi že preseda ♪
- mlátev -tve tudi mlátva -e ž (ȃ) delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi // čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov ♪
- múltilaterálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ) večstranski, mnogostranski: multilateralni odnosi, sestanki; multilateralna pogodba, trgovina ♪
- namlátek -tka m (ȃ) redko kar se namlati: letos se z namlatkom ne morejo pohvaliti ♪
- nèomláten -a -o prid. (ȅ-á) ki ni omlaten: neomlateno žito ♪
- opláten -tna -o (ȃ) pridevnik od oplata: oplatna deska ♪
- podpláten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podplat: podplatna mišica ♦ usnj. podplatno usnje ♪
- poškrlatéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati temno rdeč: obraz ji je poškrlatel / od jeze je ves poškrlatel; poškrlateti v obraz ♪
- pozlatéti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. postati po barvi podoben zlatu: listje, žito je pozlatelo ♪
- soláten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na solato: solatni listi; solatno seme / solatna greda / solatna dieta ♦ gastr. solatna omaka omaka, navadno iz kisa, olja in soli solátno prisl.: solatno zelena barva ♪
- škrláten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea ♪
- škrlatéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu ♪
- únilaterálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ) ênostránski: unilateralna obveznost, pogodba ♪
- zlátek -tka m (ȃ) ekspr. drag, ljubljen človek, navadno otrok: mlada mati je bila polna skrbi za svojega zlatka / kot nagovor samo da se ti ni nič hudega zgodilo, zlatek moj ♪
- zláten -tna -o prid. (ā) zastar. zlat: zlaten nakit ♪
- zlatén -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. zlat: zlatene verige / zlatena naplavina zlatonosna / ogenj zlatene barve ♪
- zlaténica -e ž (ẹ̑) 1. rumenkasta obarvanost kože, sluznic in beločnic zlasti zaradi povečanja žolčnih barvil v krvi: pri bolniku se je pojavila zlatenica; zlatenica pri hepatitisu; zlatenica pri novorojenčkih 2. poljud. vnetje jeter, strok. hepatitis: imeti, preboleti zlatenico; epidemija zlatenice ♪
- zlaténičen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zlatenico: obraz je imel zlateničen; zlatenična koža / zlatenični bolnik ♪
- zlatênje -a s (é) glagolnik od zlatiti: ročno zlatenje; zlatenje rezbarij / zlatenje neba ob sončnem vzhodu ♪
- zlaténkast -a -o prid. (ẹ̑) po barvi nekoliko podoben zlatu: zlatenkasti lasje / zlatenkast sijaj ♪
1 9 34 59 84 109 134 159 184 209