Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
late (26-50) 
- filatelístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na filateliste ali filatelijo: filatelistično društvo / filatelistična razstava, zbirka ♪
- filatelístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja s filatelijo: je navdušena filatelistka ♪
- inštalatêr in instalatêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: poklicati inštalaterja; učiti se za inštalaterja / vodovodni inštalater ♪
- inštalatêrski in instalatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na inštalaterje ali inštalacijo: inštalaterska dela / inštalatersko orodje ♪
- inštalatêrstvo in instalatêrstvo -a s (ȇ) dejavnost, ki se ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: razvoj inštalaterstva / vodovodno inštalaterstvo ♪
- izolatêr -ja m (ȇ) delavec, ki opravlja izolacijska dela: izolater za toplotno izolacijo ♪
- klátenje -a s (á) glagolnik od klatiti: klatenje orehov / dosti je bilo klatenja po svetu ♪
- kláteški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klateže ali klateštvo: sit je bil tega klateškega življenja / klateški psi ♪
- kláteštvo -a s (ȃ) klateško življenje: odpovedal se je klateštvu / prijeli so jo zaradi klateštva ♪
- klátež -a m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) potepa, pohajkuje: bil je velik klatež ♪
- kôlaterálen -lna -o prid. (ȍ-ȃ) publ. stranski, manj bistven, spremljevalen: razpravljajo o kolateralnih ukrepih za razorožitev ♪
- krilátec -tca m (ȃ) 1. star. angel: dobri krilatci / božji, nebeški krilatec / kamnit krilatec ∙ evfem. oditi med krilatce umreti 2. ekspr., redko ptič: dajal je zobati krilatcem ♪
- mlátec -tca m (ā) nar. mlatič: mlatci so domlatili; bil je dober mlatec ♪
- mlátenje -a s (á) glagolnik od mlatiti: mlatenje žita / ročno, strojno mlatenje / slišalo se je mlatenje tolkačev / tvoje prazno mlatenje mi že preseda ♪
- mlátev -tve tudi mlátva -e ž (ȃ) delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi // čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov ♪
- múltilaterálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ) večstranski, mnogostranski: multilateralni odnosi, sestanki; multilateralna pogodba, trgovina ♪
- namlátek -tka m (ȃ) redko kar se namlati: letos se z namlatkom ne morejo pohvaliti ♪
- nèomláten -a -o prid. (ȅ-á) ki ni omlaten: neomlateno žito ♪
- opláten -tna -o (ȃ) pridevnik od oplata: oplatna deska ♪
- podpláten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podplat: podplatna mišica ♦ usnj. podplatno usnje ♪
- poškrlatéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati temno rdeč: obraz ji je poškrlatel / od jeze je ves poškrlatel; poškrlateti v obraz ♪
- pozlatéti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. postati po barvi podoben zlatu: listje, žito je pozlatelo ♪
- soláten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na solato: solatni listi; solatno seme / solatna greda / solatna dieta ♦ gastr. solatna omaka omaka, navadno iz kisa, olja in soli solátno prisl.: solatno zelena barva ♪
- škrláten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea ♪
- škrlatéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
