Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lat (706-730)



  1.      brízg  -a m () hiter, močen curek: penasti brizgi so pljusknili kvišku; deževni brizgi na šipah; brizg krvi / na obleki ima strjene brizge blata; pren. vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk
  2.      brljúzga  -e ž () redko plundra, brozga: sneg se je stajal v brljuzgo; blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga
  3.      brljúzgati  -am nedov. () ekspr. brozgati: brljuzgati po blatu, po vodi
  4.      brodíti  bródim nedov. ( ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi
  5.      brokát  -a m () vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat
  6.      brókoli  -ov m mn. (ọ̑) cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: brokoli v solati
  7.      bronovína  -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina
  8.      brónsa  in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem 2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons
  9.      bróša  -e ž (ọ̑) okrasna naprsna zaponka: pripeti si zlato brošo; broša iz jantarja
  10.      brošírati  -am nedov. in dov. () spenjati ali zlepljati (natisnjene) pole v mehke platnice: broširati knjige brošíran -a -o: broširana izdaja; broširana knjiga
  11.      bróška  -e ž (ọ̑) okrasna naprsna zaponka: na prsih se ji je svetila velika broška; keramična, zlata broška
  12.      brózga  -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
  13.      brózgast  -a -o prid. (ọ̑) poln plundre, brozge: ulice so brozgaste in blatne / ekspr. brozgasto vreme / ekspr. brozgasta pijača slaba
  14.      bŕskati  -am nedov. ( ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati po arhivih za listinami; brskati po slovarju; pren. brskati po preteklosti, po spominu; brskati po tujem življenju ● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študira brskajóč -a -e: brskajoča kokoš
  15.      brstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo; pren. v fantu brstijo nova čustva; deklica je že začela brsteti brstèč -éča -e: brsteči vinogradi; brsteče bukve
  16.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. ( ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisatietn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
  17.      brzojáven  -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo ♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven brzojávno prisl.: brzojavno poslati denar; sporoči mi brzojavno
  18.      brzojávka  -e ž () sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko; pozdravna, sožalna brzojavka
  19.      búkovski  -a -o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika
  20.      búkve  -kev ž mn.) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigostar. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakovetn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
  21.      búla 2 -e ž (ú) pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom: prejeti papeževo bulo; bula o koncilu / zlata bula Karla IV. z zlatim pečatom // kovinski pečat na tej listini
  22.      búmfniti  -em dov.) ekspr. plosko pasti: bumfnil je v blato
  23.      búnčica  -e ž () kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti
  24.      búriti  -im nedov.) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
  25.      búrkati  -am nedov. () knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu

   581 606 631 656 681 706 731 756 781 806  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA