Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lat (526-550)
- zlatoláska -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus ♪
- zlatomášnik -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva: srečanje zlatomašnikov ♪
- zlatonôsen -sna -o prid. (ó ō) petr. ki vsebuje zrna, drobce zlata: zlatonosni pesek; zlatonosna reka ♪
- zlatopén -a -o prid. (ẹ̄) zastar. zlato penast: zlatopeno morje ♪
- zlatopér -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki ima zlato rumeno perje: zlatopera ptica ♪
- zlátoporočênec -nca m (ā-é) nav. dv. in mn. kdor praznuje petdesetletnico poroke: čestitati zlatoporočencema ♪
- zlatorítka -e ž (ȋ) zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji ♪
- zlatoróg -a m (ọ̑) po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah: zgodbe o zlatorogu / pesnitev Zlatorog ♪
- zlatoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) v pravljicah ki ima zlate rogove: zlatorog kozel ♪
- zlatorún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima zlato rumeno runo: žrtvovati Perunu zlatoruna jagnjeta ♪
- zlatoslédec -dca m (ẹ̑) knjiž. iskalec zlata: zlatosledci na Aljaski ♪
- zlatotôpen -pna -o prid. (ó) ki topi zlato: zlatotopna snov ♪
- zlatotópka -e ž (ọ̑) kem. zmes solne in solitrne kisline, ki topi zlato: preizkusiti zlato z zlatotopko ♪
- zlatoúst -a m (ȗ) ekspr. kdor modro, pametno govori: ubogati nasvete zlatousta; iron. ne nasedaj takšnim zlatoustom ♪
- zlatóvčica -e ž (ọ́) zool. postrvi podobna pisana sladkovodna riba, Salvelinus: gojiti zlatovčice v hladni in čisti vodi / jezerska zlatovčica ♪
- zlatovránka -e ž (ȃ) zool. zelenkasto modra ptica golobje velikosti, ki živi na obrobju gozdov, Coracias garrulus: šoje in zlatovranke ♪
- zlatozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški ♪
- zlatožáren -rna -o prid. (ā) knjiž. ki ima zlat žar: zlatožarno sonce ♪
- zmálati -am dov. (ȃ) nižje pog. poslikati: zmalati cerkev zmálan -a -o: lepo zmalana kapela ♪
- zmlatíti in zmlátiti -im dov. (ȋ á) 1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja: zmlatiti ajdo, pšenico, žito / zmlatili so v enem dnevu 2. ekspr. natepsti, pretepsti: fantje so zmlatili vsiljivce; pošteno so ga zmlatili / zmlatiti sovražnika premagati 3. ekspr. pojesti: zmlatiti skledo žgancev zmláčen -a -o: zmlačen snop ♪
- zóblati -am dov. (ọ̑) z obličem narediti gladko, ravno: zoblati desko, mizno ploščo zóblan -a -o: zoblane deske ♪
- zrelativizírati -am dov. (ȋ) knjiž. narediti relativno: zrelativizirati vrednostna stališča; pojem dela se je zrelativiziral zrelativizíran -a -o: zrelativizirane trditve ♪
- zrigólati -am dov. (ọ̑) agr. zrahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: zrigolati njivo; zrigolati za vinograd zrigólan -a -o: zrigolane površine so že zasadili ♪
- zvozláti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti vozel, vozle na čem: zvozlati nit, trak / ekspr. zvozlati si jopico okrog pasu zavezati // na tak način narediti: zvozlati ribiško mrežo; zvozlati lestev iz rjuh 2. ekspr. narediti kaj težko rešljivo, zapleteno: zvozlati zadevo zvozláti se dobiti obliko vozlov: volna v štreni se je zvozlala zvozlán -a -o: zvozlan jermen; zvozlana mreža ♪
- želàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima želo: želate žuželke ♪
401 426 451 476 501 526 551 576 601 626