Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lat (2.806-2.830)


  1.      podróben  -bna -o prid., podróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica // ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni podatki; dobil je zelo podrobna določila, navodila; podrobno poročilo o gospodarskem položaju / podrobna slika razmer / knjiga je sad podrobnega dela / dobiti podroben vpogled v kaj ● zastar. podrobna trgovina trgovina na drobno podróbno prisl.: podrobno izdelati načrt; podrobno opisovati, pripovedovati, raziskati; podrobneje razložiti kaj ♪
  2.      podrsávati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati v presledkih (sem in tja) po čem z dotikanjem: v zadregi je podrsaval z nogo; podrsavati s palico po tleh / slišal je, kako podrsava s copatami in kašlja // premikajoč se tesno dotikati: kolesa so podrsavala ob blatnike 2. drsaje hoditi: videli so ga podrsavati iz bajte; podrsavati z eno nogo; onemoglo podrsavati 3. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na jermenici podrsava ♪
  3.      podrúžbljati  -am nedov. (ū) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno: podružbljati zemljo / podružbljati proizvodnjo 2. delati, da se državne funkcije prenašajo na samoupravne organizacije in institucije: podružbljati politiko ♪
  4.      podšíti  -šíjem dov., podšìl (í ȋ) s šivanjem obložiti znotraj: podšiti plašč s krznom; podšiti hrbtno stran suknjiča ♦ obrt. podšiti čevlje prišiti zgornji del ali del zgornjega dela na notranjik ali vmesni podplat podšít -a -o: s svilo podšita obleka ♪
  5.      pòdtláčen  -čna -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na podtlak: podtlačna komora / podtlačni regulator regulator, ki uravnava podtlak v napravi ♪
  6.      poduhóvljati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen ♪
  7.      podvájati  -am nedov. (á) 1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja // ekspr. množiti, večati: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja 2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala ● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videl ◊ lingv., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede podvajajóč -a -e: podvajajoči se poki topov; moči podvajajoče veselje ♪
  8.      podvojíti  -ím dov., podvójil (ȋ í) napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile // ekspr. pomnožiti, povečati: sovražne čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil / podvojiti pazljivost, prizadevnost; sovraštvo med njimi se je po tem dogodku še podvojilo / podvojiti korake pospešiti hojo ◊ mat. podvojiti število pomnožiti z dva; šah. podvojiti kmeta, trdnjavi postaviti dva kmeta, dve trdnjavi iste barve na isto linijo ali vrsto podvojèn -êna -o: podvojen trud; vrnil mu je podvojen znesek; delal je s podvojeno silo; podvojena vrednost; podvojeno število / podvojena črta dvojna ♦ lingv. podvojen soglasnik; prisl.: podvojeno delati, truditi se ♪
  9.      podzidávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip ♪
  10.      podžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
  11.      poenostávljati  -am nedov. (á) delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo poenostavljajóč -a -e: aktualistično, poenostavljajoče pisanje ♪
  12.      pogánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole ● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije ◊ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč pogánjati se 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice ♪
  13.      pogánjek  -jka m (ȃ) 1. razvit listni ali cvetni popek, sestavljen iz stebla in listov: drevo že dela poganjke; odrezati poganjke; poganjki grmičja; rast poganjkov / cvetni, listni poganjki; dolgi, kratki poganjki; pren., ekspr. z njim je šel v grob zadnji poganjek te stare rodbine ♦ bot. nadomestni ali adventivni poganjek ki zraste iz starega tkiva; stranski ali lateralni poganjek ki raste ob strani debla, vej 2. kar začenja rasti: na bradi in pod nosom je opazil prve poganjke 3. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj; kal: poganjki ljubezni, sovraštva / poganjki umetniške ustvarjalnosti ♪
  14.      poglábljati  -am nedov. (á) 1. delati (bolj) globoko: poglabljati rečno strugo / pristanišče poglabljajo; zaliv se je začel poglabljati; pren. prepad med njima se je poglabljal 2. delati kaj bolj izrazito, intenzivno: poglabljati in utrjevati odnose med državama; prijateljske vezi med njima so se poglabljale / njegovo ravnanje je poglabljalo nezaupanje 3. delati kaj bolj popolno, dovršeno: poglabljati znanje; misli so se sčasoma poglabljale / predelano snov so še teoretično poglabljali poglábljati se 1. širiti se v vodoravni smeri v notranjost: prizorišče se poglablja proti ozadju / stavba se s svojo fasado poglablja v prostor 2 nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: poglabljati se v delo, študij / poglabljati se v misli ♪
  15.      poglavítnost  -i ž (ȋ) knjiž. poglavitna, najpomembnejša stvar: zapomniti si vsaj poglavitnosti / obdelati kaj v poglavitnostih ♪
  16.      pognáti  -žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti 3. narediti, povzročiti a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic ● žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano pognáti se 1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati / pognati se v beg začeti bežati 2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil 3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti 4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo ● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se pognàl -ála -o: knjiž. iz tradicije pognala poezija pognán -a -o: pognan stroj; pognan od doma ♪
  17.      pogòj  -ója tudi -ôja m (ȍ ọ́, ó) 1. kar se mora uresničiti, upoštevati, da se omogoči potek, uresničitev česa: biti pogoj za kaj; pogoj je izpolnjen; določiti, spremeniti pogoje; osnovni, prvi pogoj; pogoj za sprejem je dokončana srednja šola / izpitni pogoji; mirovni pogoji / slušatelj nima pogojev za vpis v tretji letnik; knjigo ti bom posodil pod pogojem, s pogojem, da mi jo boš kmalu vrnil ∙ publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo; lokacijski pogoji zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta; ekspr. pod nobenim pogojem ne pridem sploh ne 2. mn., publ. dejstvo, ki more odločilno vplivati na potek, uresničitev česa; okoliščina: pogoji se niso bistveno spremenili; morali se bodo prilagoditi novim življenjskim pogojem / z oslabljenim pomenom delo je nastajalo v pogojih družbene preobrazbe // razmere: v takih pogojih ni mogoče delati; živijo v težkih pogojih / klimatski pogoji // navadno s prilastkom kar omogoča uresničitev česa; možnost: ustvariti nove, široke pogoje za razvoj; nima pogojev, da bi v miru študiral / materialni pogoji ♪
  18.      pogóltnost  -i [u̯t] ž (ọ́) slabš. lastnost, značilnost pogoltnega človeka: njegova pogoltnost je velika / zlato, ki si ga je nabral s svojo brezsrčno pogoltnostjo ♪
  19.      pogòn  -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pognati: vodna energija se uporablja za pogon mlinov, turbin; gorivo za pogon raket 2. navadno s prilastkom kar omogoča delovanje, premikanje kake naprave ali dela naprave: ta stroj ima električni pogon; šivalni stroj na nožni pogon; vozilo na bencinski, motorni pogon, z bencinskim, motornim pogonom / vozilo brez lastnega pogona // naprava, mehanizem, ki prenaša energijo od enega dela stroja na drugega: montirati pogon na zadnja kolesa 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek premikanja, delovanja: spraviti motor, stroj v pogon / mlatilnica je že v pogonu / publ. naša prva jedrska elektrarna bo šla kmalu v pogon bo začela obratovati, delati 4. publ. obrat, oddelek: tovarna ima pet pogonov 5. knjiž. zagon, polet: misel na dom mu je dajala moči in pogona / užaljenost je bila zadnji pogon za to dejanje spodbuda 6. knjiž. iskanje, zasledovanje koga z namenom odvzeti mu svobodo: organizirati pogon za ubežniki / okupator je začel pogon na partizane hajko / antisemitski pogoni množična preganjanja, uničevaja 7. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca: udeležiti se pogona; pogon na divje prašiče, zajce ● redko pogon za denarjem gonja; publ. razstava potrjuje kiparjev pogon naprej njegov razvoj, napredek ◊ fot. naprava, mehanizem, ki omogoča premik filma v filmski kameri ♪
  20.      pogozdováti  -újem nedov. (á ȗ) s sejanjem ali sajenjem gozdnega drevja delati, da na določeni površini začne rasti gozd: pogozdovati goličave; pogozdovati z iglavci ♪
  21.      pógrad  -a m (ọ́) preprosto ležišče iz desk: ob steni je stal dolg in širok pograd za drvarje; postlati pograde; ležati na pogradu; pograd s slamnjačo / opremiti otroško sobo z nadstropnim pogradom ♪
  22.      pogrčeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj grško: pogrčevati pokrajino ♪
  23.      pogrévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat greti: pogrevati juho / vsak dan mora pogrevati kosilo // ekspr. delati kaj spet pomembno, aktualno: ne pogrevaj prepira; vsega tega ni hotel več pogrevati; pogrevati že obravnavana vprašanja ♪
  24.      pogrézati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak // redko delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročanje stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga pogreza v spanje; pogrezati se v dremavico; bolnik se pogreza v nezavest; mesto se pogreza v temo / pogrezati se v zmotah // spravljati, pehati: spoznanje ga pogreza v grozo; ta vest ga pogreza v obup, žalost; s pijančevanjem se vedno globlje pogreza v dolgove pogrézati se nav. ekspr. 1. postajati nižji: žimnica se pod njegovo težo kar pogreza / dno se pogreza // pomikati se v navpični smeri navzdol: hiša se je začela pogrezati; ladja se počasi pogreza tone, se potaplja / pogrezati se do kolen v blato; v mehkih blazinah se kar pogreza 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: pogrezati se v branje, delo, študij / pogrezala sta se vsak v svoje misli; pogrezati se vase ● ekspr. sonce se že pogreza v morje zahaja za morskim obzorjem; ekspr. njihovo gospodarstvo se vedno bolj pogreza propada pogrezajóč -a -e: pogrezajoča se ladja ♪
  25.      pogrezováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih pogrezati: pogrezovati in dvigati vedro; kolo se je pogrezovalo v blato ♪

   2.681 2.706 2.731 2.756 2.781 2.806 2.831 2.856 2.881 2.906  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA