Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lat (201-225)



  1.      mlátenje  -a s (á) glagolnik od mlatiti: mlatenje žita / ročno, strojno mlatenje / slišalo se je mlatenje tolkačev / tvoje prazno mlatenje mi že preseda
  2.      mlátev  -tve tudi mlátva -e ž () delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi // čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov
  3.      mlatìč  -íča m ( í) kdor mlati (žito): mlatiči so omlatiti vso pšenico; najeti mlatiče; bil je dober mlatič; star. jedel je kot mlatz velikim tekom
  4.      mlatílec  -lca [c tudi lc] m () redko 1. mlatič: najeti mlatilce 2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu
  5.      mlatílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mlačev, mlatev ali mlatenje: mlatilni pod / mlatilni stroj mlatilnica
  6.      mlatílnica  -e ž () stroj za mlatenje žita: pognati mlatilnico; ropot mlatilnic na vasi
  7.      mlatílničar  -ja m () kdor dela z mlatilnico: kombajnarji in mlatilničarji
  8.      mlatíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se mlati: prinašati snope na mlatišče
  9.      mlatítev  -tve ž () nar. vzhodno mlačev, mlatev: ob mlatitvi postrežejo z gibanicami, svinino in pijačo
  10.      mlatíti  in mlátiti -im nedov., prvi pomen tudi mláčen ( á) 1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo 2. ekspr. udarjati, tolči: če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo // tepsti, pretepati: neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo // zamahovati, mahati: mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal 3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj 4. ekspr. jesti: vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance ● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja
  11.      mlatva  gl. mlatev
  12.      modulátor  -ja m () elektr. naprava za moduliranje električnega nihanja: delovanje modulatorja
  13.      mulát  -a m () potomec pripadnika bele in pripadnika črne rase: položaj črncev in mulatov
  14.      lati se  -am se nedov. () nar. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: kaj pa se mulaš, ji je vselej rekel, kadar je čutil njen hlad (K. Grabeljšek)
  15.      mulátka  -e ž () potomka pripadnika bele in pripadnika črne rase: mulati in mulatke
  16.      mulátski  -a -o prid. () nanašajoč se na mulate: mulatski obrazi / mulatski otroci
  17.      múltilaterálen  -lna -o prid. (-) večstranski, mnogostranski: multilateralni odnosi, sestanki; multilateralna pogodba, trgovina
  18.      muskulatúra  -e ž () anat. mišice telesa ali dela telesa; mišičje, mišičevje: človekova muskulatura; muskulatura roke / ekspr. figura z močno muskulaturo z močnimi mišicami
  19.      nadélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) alp. nezavarovano, nezaznamovano smer utrditi, napraviti (lažje) prehodno: pot čez steno je treba šele nadelati / kamin sta nadelala z vrvmi / stare poti so nanovo markirali in nadelali popravili nadélati se ekspr. z delanjem doseči veliko mero: za danes smo se nadelali; v teh dneh se je nadelal kot že zlepa ne nadélan -a -o 1. deležnik od nadelati: prehod čez prelaz je nadelan in dobro zavarovan; slabo nadelana pot 2. pog., ekspr. pijan: nekoliko je že nadelan; domov so prišli do mrtvega nadelani
  20.      nadúdlati se  -am se dov. () žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: nič ne razmišlja, ampak se kar vse nadudla
  21.      nagomílati  -am dov. () ekspr., redko nakopičiti, nagrmaditi: nagomilati kup lesa; na morskem dnu so se nagomilale hišice mrtvih polžev
  22.      nakálati  -am dov. () redko nasekati, nacepiti: nakalati drva, les
  23.      nakaláti  -ám dov.) nar. zahodno s kalanjem priti do določene količine vode: nakalal je polno korito / nakalati vodo pri vodnjaku
  24.      nakláti  -kóljem dov., nakôlji nakoljíte (á ọ́) 1. nekoliko razklati: debela polena je razklal, drobnejša pa samo naklal; na čereh se je ladja naklala 2. nasekati, nacepiti: naklati drv, trsk
  25.      naklatíti  in naklátiti -im, tudi naklátiti -im dov. ( á; á) 1. s klatenjem priti do določene količine česa: naklatiti košaro hrušk, sliv 2. slabš. reči, povedati: naklatil jim je vseh mogočih neumnosti naklatíti se in naklátiti se, tudi naklátiti se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po potepanju, pohajkovanju: ko se je naklatil po gozdu, je odšel še na polje / dovolj si se že naklatil po svetu ● ekspr. naklatili so se od vseh strani so prišli

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA