Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lat (106-130)
- domlátki in dómlatki -ov m mn. (ȃ; ọ́ ọ̄) nar. vzhodno pojedina po končani mlačvi: obhajati, prirediti domlatke ♪
- doposláti -póšljem dov., dopôšlji dopošljíte (á ọ́) zastar. 1. dodatno, zraven poslati: polku so doposlali pomoč; doposlali so mu še en izvod 2. poslati: na razstavo so doposlali veliko sadja doposlán -a -o: doposlani rokopisi ♪
- došólati -am dov. (ọ̑) doštudirati: došolati sina / prišel je v mesto, da bi se došolal ♪
- dríblati -am nedov. (ȋ) žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C ♪
- drílati -am nedov. (ȋ) žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop ♪
- dúdlati -am nedov. (ȗ) redko igrati na dude: dudlar je vse popoldne veselo dudlal // slabš. igrati, peti: na drugem koncu ulice je neutrudno dudlal glasbeni avtomat; kadar je bil pijan, je kar sam zase dudlal dúdlati se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: namesto da bi poizkušal razumeti, se je dudlal; dudlati se novo pesem / ekspr. pred šolsko nalogo se cele popoldneve dudla uči ♪
- dúplati -am nedov. (ȗ) redko loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe ♪
- eklatánten -tna -o prid. (ȃ) očiten, jasen, prepričljiv: eklatanten dokaz, primer / položaj v kolonialnih področjih je eklatanten izraz preživelega sistema ♪
- élativ -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: kadar je za kaj navdušen, rad uporablja elative ♪
- élativen -vna -o (ẹ̑) pridevnik od elativ: elativna stopnja ♪
- eléktroinštalatêr in eléktroinstalatêr -ja m (ẹ̑-ȇ) kdor se poklicno ukvarja z inštalacijo električnih napeljav in naprav: fant se uči za elektroinštalaterja ♪
- eléktroinštalatêrski in eléktroinstalatêrski -a -o prid. (ẹ̑-ȇ) nanašajoč se na inštalacijo električnih napeljav in naprav: elektroinštalaterska dela/ elektroinštalatersko orodje ♪
- éntlati -am nedov. (ẹ̑) obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago: zna entlati // s cikcak vbodi, navadno strojno, robiti blago: prt sem dala entlati / entlati notranji rob obleke éntlan -a -o: obleka je entlana ♪
- eskalátor -ja m (ȃ) teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice: nove trgovske hiše imajo eskalatorje / škarjasti eskalator za prevoz navzgor in navzdol ♪
- fabulatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena ♪
- fabulatívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove ♪
- filatelíja -e ž (ȋ) zbiranje in proučevanje (poštnih) znamk: filatelija mu je v zabavo ♪
- filatelíst -a m (ȋ) kdor se ukvarja s filatelijo: sestanek filatelistov ♪
- filatelístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na filateliste ali filatelijo: filatelistično društvo / filatelistična razstava, zbirka ♪
- filatelístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja s filatelijo: je navdušena filatelistka ♪
- flagelát -a m (ȃ) nav. mn., bot., zool. enoceličar, ki se giblje z bičkom; bičkar: povzročitelj spalne bolezni spada med flagelate ♪
- frníkolati se -am se tudi frníkulati se -am se tudi frníkolati -am tudi frníkulati -am nedov. (ȋ) igrati se otroško igro, pri kateri je treba spraviti frnikole v jamico: izdolbli so jamico in se frnikolali; znal se je dobro frnikolati ♪
- generalát -a m (ȃ) zgod., nekdaj ozemlje, podrejeno generalu: karlovški generalat ♪
- góslati -am nedov. (ọ̑) star. igrati (na) violino: goslal je in pel ♪
- granulát -a m (ȃ) teh. v zrna oblikovana snov: detergenti so izdelani kot granulati ali kot tekočine ♪
1 6 31 56 81 106 131 156 181 206