Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lat (101-125)



  1.      dilatacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dilatacijo: dilatacijska rega / dilatacijski koeficient
  2.      dilatírati  -am nedov. in dov. () 1. fiz. večati svoje razsežnosti, raztezati se: snovi dilatirajo // med. večati svojo prostornino; širiti se, razširjati se: srce dilatira; preh. dilatirati požiralnik 2. grad. delati v gradbenem objektu dilatacijo: dilatirati cesto, zgradbo
  3.      dilatóren  -rna -o prid. (ọ̑) jur. ki povzroči časovno odložitev česa: dilatorne ovire za nastop kazni / dilatorni rok rok, ki se sme podaljšati
  4.      dodélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali ∙ ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj 2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal 3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi dodélan -a -o: spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba
  5.      domlatíti  in domlátiti -im dov., tudi domláčen ( á) končati mlačev: domlatili smo že včeraj
  6.      domlátki  in dómlatki -ov m mn. (; ọ́ ọ̄) nar. vzhodno pojedina po končani mlačvi: obhajati, prirediti domlatke
  7.      doposláti  -póšljem dov., dopôšlji dopošljíte (á ọ́) zastar. 1. dodatno, zraven poslati: polku so doposlali pomoč; doposlali so mu še en izvod 2. poslati: na razstavo so doposlali veliko sadja doposlán -a -o: doposlani rokopisi
  8.      došólati  -am dov. (ọ̑) doštudirati: došolati sina / prišel je v mesto, da bi se došolal
  9.      dríblati  -am nedov. () žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C
  10.      drílati  -am nedov. () žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop
  11.      dúdlati  -am nedov. () redko igrati na dude: dudlar je vse popoldne veselo dudlal // slabš. igrati, peti: na drugem koncu ulice je neutrudno dudlal glasbeni avtomat; kadar je bil pijan, je kar sam zase dudlal dúdlati se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: namesto da bi poizkušal razumeti, se je dudlal; dudlati se novo pesem / ekspr. pred šolsko nalogo se cele popoldneve dudla uči
  12.      dúplati  -am nedov. () redko loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe
  13.      eklatánten  -tna -o prid. () očiten, jasen, prepričljiv: eklatanten dokaz, primer / položaj v kolonialnih področjih je eklatanten izraz preživelega sistema
  14.      élativ  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: kadar je za kaj navdušen, rad uporablja elative
  15.      élativen  -vna -o (ẹ̑) pridevnik od elativ: elativna stopnja
  16.      eléktroinštalatêr  in eléktroinstalatêr -ja m (ẹ̑-) kdor se poklicno ukvarja z inštalacijo električnih napeljav in naprav: fant se uči za elektroinštalaterja
  17.      eléktroinštalatêrski  in eléktroinstalatêrski -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na inštalacijo električnih napeljav in naprav: elektroinštalaterska dela/ elektroinštalatersko orodje
  18.      éntlati  -am nedov. (ẹ̑) obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago: zna entlati // s cikcak vbodi, navadno strojno, robiti blago: prt sem dala entlati / entlati notranji rob obleke éntlan -a -o: obleka je entlana
  19.      eskalátor  -ja m () teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice: nove trgovske hiše imajo eskalatorje / škarjasti eskalator za prevoz navzgor in navzdol
  20.      fabulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena
  21.      fabulatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove
  22.      filatelíja  -e ž () zbiranje in proučevanje (poštnih) znamk: filatelija mu je v zabavo
  23.      filatelíst  -a m () kdor se ukvarja s filatelijo: sestanek filatelistov
  24.      filatelístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na filateliste ali filatelijo: filatelistično društvo / filatelistična razstava, zbirka
  25.      filatelístka  -e ž () ženska, ki se ukvarja s filatelijo: je navdušena filatelistka

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA