Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

laska (65)

1.      laskáč  -a m (á) nav. slabš. kdor se (rad) laska: preveč me hvalite, nisem vedela, da ste tak laskač; laskači so slavili mogočnikove uspehe; nisem laskač in lizun ♪
2.      láskanje  tudi laskánje -a s (á; ȃ) glagolnik od laskati se: njegovo laskanje ji godi; poslušati laskanje oboževalcev ♪
3.      láskati  -am nedov. (á) 1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti: priznanje mu je laskalo; laska ji, da jo cenijo / ekspr.: hvala laska njihovi domišljavosti; malovredni romani laskajo negativnim nagnjenjem bralcev 2. preh., knjiž., redko nežno, prijazno ravnati s kom: Pavla kot dečka ni laskal, zato pa je govoril z njim kot z odraslim (L. Andrejev - J. Vidmar) láskati se tudi láskati navadno z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: laskati se dekletu, predstojniku; prej se mu je laskal, sedaj ga pa opravlja / redko mnogi so se ji laskali, da je lepa so ji laskali / politični govornik se je laskal množici / kot vljudnostna fraza pri navideznem ugovarjanju: »vaši otroci so najbolje vzgojeni.« »Vi se mi laskate«; pojdi, pojdi, ti se laskaš láskati si knjiž. biti zadovoljno prepričan o svoji uspešnosti glede česa: povabljeni so se manj zabavali, kakor si je laskala gostiteljica; laskam si, da me ljudje spoštujejo ∙ knjiž. ne da bi si laskal, pravim, da sem ji všeč ne da bi se hvalil ♪
4.      láskav  -a -o prid. (á) ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje: kritik je napisal o delu zelo laskavo oceno; taka sodba zame ni laskava // redko ki se (rad) laska: laskav človek / poslušati laskave besede oboževalcev láskavo prisl.: laskavo govoriti o kom ♪
5.      láskavec  -vca m (á) knjiž. kdor se (rad) laska: nisem vedela, da ste tak laskavec ♪
6.      beloláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase ♪
7.      bujnoláska  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko ♪
8.      črnoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima črne lase: všeč so mu črnolaske ♪
9.      dolgoláska  -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima dolge lase: simpatična dolgolaska; pren., pesn. breza dolgolaska ♪
10.      fláška  -e ž (á) nižje pog. steklenička: flaška za žganje ♪
11.      kodroláska  -e ž (ȃ) nav. ekspr. ženska, ki ima kodraste lase: videli so ga v družbi z neko kodrolasko ♪
12.      mlaskánje  in mláskanje -a s (ȃ; á) glagolnik od mlaskati: glasno mlaskanje / kočijaževo mlaskanje konju ♪
13.      mláskati  -am, in mláskati tudi mlaskáti -am, in mlaskáti -ám nedov. (á ā; á á á; á ȃ) 1. z (naglim) odmikanjem jezika od neba dajati nizke, nezveneče glasove: pri jedi mlaska in cmoka; ob pogledu na klobaso je pes začel mlaskati; poželjivo, sladkosnedno mlaskati / mlaskati z jezikom / ekspr. z užitkom mlaska zadnji grižljaj / čevlji so mlaskali v razmočenem blatu 2. ekspr. dajati mlaskanju podobne glasove: veselo je mlaskal z bičem po zraku mlaskajóč -a -e: mlaskajoči glasovi; mlaskajoče pitje ♪
14.      mlaskàv  -áva -o in mláskav -a -o prid. (ȁ á; á) tak, pri katerem se sliši mlaskanje: mlaskavo požiranje / mlaskavi udarci ♪
15.      plavoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima svetle lase: on je črnolas, njegova sestra pa je plavolaska ♪
16.      poláskati  -am in poláskati se -am se dov. (á) navadno z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ugaja ji, če ji kdo polaska; s takimi besedami mu ni ravno polaskal / ti imaš karakter, mu je polaskal / polaskati njegovi nečimrnosti ∙ knjiž. rad bi se mu polaskal prikupil poláskan -a -o: bil sem polaskan, ker se je obrnil name za nasvet; čuti se polaskanega ♪
17.      pomláskati  -am, in pomláskati tudi pomlaskáti -am, in pomlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ) krajši čas mlaskati: zadovoljno je pomlaskal in sedel h kosilu / pomlaskati z jezikom ♪
18.      preláskav  -a -o prid. (á) preveč laskav: njegova ocena knjige je prelaskava ♪
19.      rdečeláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima rdeče lase: všeč so mu rdečelaske ♪
20.      rjavoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima rjave lase: kodrasta rjavolaska ♪
21.      rumenoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima rumenkaste, svetle lase: rjavolaska in rumenolaska ♪
22.      svetloláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima svetle lase: zaljubil se je v nežno svetlolasko ♪
23.      temnoláska  -e [tǝm] ž (ȃ) ženska, ki ima temne lase: rdeča barva pristaja temnolaskam ♪
24.      zamláskati  -am, in zamláskati tudi zamlaskáti -am, in zamlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ) z (naglim) odmikanjem jezika od neba dati nizke, nezveneče glasove: popil je vino in zamlaskal od ugodja / zamlaskati z jezikom, ustnicami ♪
25.      zlatoláska  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus ♪

1 26 51