Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
laska (16-40)
- poláskati -am in poláskati se -am se dov. (á) navadno z dajalnikom izraziti komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ugaja ji, če ji kdo polaska; s takimi besedami mu ni ravno polaskal / ti imaš karakter, mu je polaskal / polaskati njegovi nečimrnosti ∙ knjiž. rad bi se mu polaskal prikupil poláskan -a -o: bil sem polaskan, ker se je obrnil name za nasvet; čuti se polaskanega ♪
- pomláskati -am, in pomláskati tudi pomlaskáti -am, in pomlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ) krajši čas mlaskati: zadovoljno je pomlaskal in sedel h kosilu / pomlaskati z jezikom ♪
- preláskav -a -o prid. (á) preveč laskav: njegova ocena knjige je prelaskava ♪
- rdečeláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima rdeče lase: všeč so mu rdečelaske ♪
- rjavoláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima rjave lase: kodrasta rjavolaska ♪
- rumenoláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima rumenkaste, svetle lase: rjavolaska in rumenolaska ♪
- svetloláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima svetle lase: zaljubil se je v nežno svetlolasko ♪
- temnoláska -e [tǝm] ž (ȃ) ženska, ki ima temne lase: rdeča barva pristaja temnolaskam ♪
- zamláskati -am, in zamláskati tudi zamlaskáti -am, in zamlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ) z (naglim) odmikanjem jezika od neba dati nizke, nezveneče glasove: popil je vino in zamlaskal od ugodja / zamlaskati z jezikom, ustnicami ♪
- zlatoláska -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus ♪
- blondínka -e ž (ȋ) ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: izrazita blondinka z modrimi očmi ♪
- bréza -e ž (ẹ́) 1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič) ♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens 2. redko lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro ♪
- brinéta -e ž (ẹ̑) knjiž. brinetka, rjavolaska: bila je brineta ♪
- brinétka -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka ♪
- cmôkniti -em dov. (ó ȏ) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu ♪
- čŕnka -e ž (ȓ) 1. ženska črne rase: afriške črnke 2. ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: črnka in plavolaska 3. redko črna žival: naša črnka pridno nese; črnka ima telička ♪
- góditi -im nedov. (ọ̄) nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala ♪
- hlápati -am in hlapáti -ám nedov. (ā ȃ; á ȃ) 1. redko hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem; hlastati: pes je jezno hlapal za muhami // ekspr. mlaskajoče, požrešno jesti ali piti: prašiči hlapajo 2. zastar. mahedrati, opletati: hlače mu hlapajo okrog suhih nog 3. vet. iz razvade požirati zrak: konj se je naslonil na jasli in začel hlapati ♪
- hriboláški -a -o prid. (ȃ) star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema ♪
- ketlaški tudi kötlaški -a -o [két-] prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah ♪
- klánjati se -am se nedov. (ȃ) 1. pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč se ji je klanjal; globoko se klanjati; klanjala se je na vse strani / v meščanskem okolju, kot pozdrav klanjam se, gospa; pren., ekspr. breze se klanjajo do tal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: zaslužil je, da so se mu klanjali; ob njenem zadnjem uspehu se ji je vse klanjalo / vznes. klanjati se njegovemu spominu / ženske rade vidijo, če se jim moški klanjajo če jim laskajo / klanjati se do tal zelo, pretirano ∙ slabš. nikar se ne klanjaj pred njimi ne ponižuj se 3. zastar., z dajalnikom podrejati se, uklanjati se: klanjala se je pač očetovi volji; v vsem se mora klanjati drugim klanjajóč se -a -e: klanjajoč se na vse strani, je odšel ♪
- kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja / konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke 2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi ● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen ◊ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč
enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus ♪
- konôpeljščica -e [pǝl] ž (ó) zool., navadno v zvezi laška konopeljščica ptica pevka rumeno zelene barve, Carduelis citrinella: petje laške konopeljščice ♪
- konopljénka -e ž (ẹ̄) zool. ptica pevka rumeno zelene barve; laška konopeljščica: slišalo se je petje liščkov, kosov in konopljenk ♪
- kršín -a m (ȋ) bot. visoka trava z ozkimi dlakavimi listi in trdimi koreninami; zlatolaska ♪
1 16 41