Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

larinks (2)

1.      lárinks  -a m (ȃ) anat. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo ♪
2.      laringálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na larinks; gŕlen: laringalna tvorba ♦ lingv. laringalni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk, grlni h ♪