Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lana (34-58)


  1.      dodélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali ∙ ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj 2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal 3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi dodélan -a -o: spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba ♪
  2.      dóga 1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge ♪
  3.      domàč  -áča -e prid. (ȁ á) 1. nanašajoč se na dom 1: a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili 2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države // ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina 3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali 4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač 5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače // ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik ● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino ◊ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma domáče prisl.: prav domače se je vedla; po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku; biti po domače sprejet / Janez Kotar, po domače Maček ∙ ekspr. tista proslava je bila — po domače rečeno — krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti domáči -a -e sam.: vsi domači so mu pomrli člani družine; prinesi merico domačega! doma pridelanega vina; pog. navija za domače domače tekmovalce ♪
  4.      doséganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od dosegati: doseganje ciljev / tako delo zagotavlja doseganje največjih uspehov / doseganje norme, plana ♪
  5.      dosmrtnína  -e ž (ȋ) redko dosmrtna članarina ♪
  6.      dotácija  -e ž (á) izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija, ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge: dati, dobiti dotacijo; delo so podprli s posebno dotacijo; društvo se vzdržuje s članarinami in dotacijami; namenske dotacije; dotacije kulturnim ustanovam; založba je prejela dotacijo za izdajanje revije ♪
  7.      dóza 1 -e ž (ọ̑) 1. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa: vzeti cigareto iz doze; cigaretna doza; lesena, rezljana, zlata doza; doze za puder // neprodušno zaprta pločevinasta posoda, zlasti za konzervirana živila: konzervna doza; doza z grahom, fižolom ♦ fot. razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov 2. elektr. kovinski ali plastični okrov, v katerem so narejeni spoji, odcepi, priključki: vgraditi doze / odcepna, priključna doza; gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti; vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo ♪
  8.      drobnjáv  -i ž (ȃ) knjiž. 1. več drobnarij, drobnarije: nikar ne jemlji na pot vse te drobnjavi; po moževi smrti je začela prodajati različno drobnjav; porcelanasta drobnjav 2. tudi mn. kar je malo pomembno, nepomembno; drobnarija: zapomnil si je marsikatero drobnjav 3. ekspr. majhni otroci; drobiž: drobnjav se je vrnila s sprehoda ♪
  9.      drožíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od drožič: jablana je bila vsa podprta s tankimi drožički ♪
  10.      društvenína  -e ž (ȋ) zastar. članarina: plačati društvenino ♪
  11.      družínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na družino: a) družinski član / družinski izlet; danes imamo pri nas družinski praznik; družinski prijatelj; ta ura mi je drag družinski spomin; živi v neurejenih, težkih družinskih razmerah; družinska sreča, vzgoja; družinsko okolje, življenje / družinska hiša hiša, v kateri je število osnovnih prostorov prilagojeno eni družini, enemu gospodinjstvu; družinsko stanovanje; star. družinska soba dnevna soba / med delavci je bilo mnogo družinskih očetov b) družinske tradicije c) lovci prirejajo družinski večer ◊ jur. družinski zavarovanec družinski član, ki je socialno zavarovan na podlagi pravic družinskega člana zavarovanca; družinska pokojnina pokojnina, ki jo dobiva družinski član po umrlem zavarovancu ali upokojencu; lit. družinski roman roman, ki prikazuje življenje družine; med. družinska bolezen bolezen, ki se pojavlja v isti rodbini iz roda v rod ♪
  12.      dvanajstína  -e ž (í) 1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana // redko ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši 2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine ♪
  13.      dvorjánka  -e ž (ȃ) nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine: lepe in imenitne dvorjanke ♪
  14.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno ♪
  15.      elán  -a m (ȃ) velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema: elan raste, upada; nima več pravega elana; mladi so prinesli svežost in elan; delati z velikim elanom / delovni, revolucionarni elan ◊ filoz. življenjski elan ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij ♪
  16.      eléktroporcelán  -a m (ẹ̑-ȃ) porcelan za električno izolacijo: proizvajati elektroporcelan; tovarna elektroporcelana ♪
  17.      éntlati  -am nedov. (ẹ̑) obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago: zna entlati // s cikcak vbodi, navadno strojno, robiti blago: prt sem dala entlati / entlati notranji rob obleke éntlan -a -o: obleka je entlana ♪
  18.      faktúra  -e ž (ȗ) 1. knjiž. zgradba, ustroj (umetniškega dela): skrbno izdelana orkestralna faktura; faktura skladbe / cankarjevska dramska faktura; skromna kompozicijska faktura romana; faktura stavka / likovna faktura scene 2. trg. pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev, račun: izdati, poslati fakturo; rok za plačilo fakture ♪
  19.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma ♪
  20.      fígovec  -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci ♪
  21.      figúrica  -e ž (ȗ) manjšalnica od figura: izrezljavati figurice; drobna figurica; krhke porcelanaste figurice; figurice iz mavca / on je dobrodušna figurica; v bistvu je slamnat mož, politična figurica ♪
  22.      finalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna sama finalizira polovico proizvedenega porcelana; finalizirati za izvoz finalizíran -a -o: finalizirani proizvodi ♪
  23.      flámski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Flamce ali Flamsko: flamski slikarji ♦ obrt. flamska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca, delana v 17. stoletju ♪
  24.      fótokópija  -e ž (ọ̑-ọ́) kopija, izdelana s fotografskim postopkom: fotokopija dokumenta, originalnega teksta; zbornik fotokopij ♪
  25.      fótostávek  -vka m (ọ̑-ȃ) tisk. predloga za tiskanje, izdelana na filmu ali fotografskem papirju: postaviti fotostavek ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA