Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lam (526-550)


  1.      nakvíšku  prisl. (ȋ) star. kvišku, navzgor: plamen buhne nakvišku; roke, iztegnjene nakvišku ♪
  2.      napálm  -a m (ȃ) kem. lahko vnetljiva zmes iz bencina in aluminijevih soli, ki gori z močnim plamenom: polniti zažigalne bombe z napalmom / opekline od napalma; neskl. pril.: voj. napalm bomba ♪
  3.      napásti  -pádem dov., stil. napàl napála (á ā) 1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: sovražnik je napadel ob peti uri; napasti z vsemi silami / letala so napadla mesto / bočno napasti; napasti iz zasede; napasti v hrbet / napasti brez vojne napovedi 2. narediti nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: nekdo ga je napadel; napadli so jih z orožjem / napasti banko / fizično napasti 3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: s to izjavo je napadel mene; napasti koga v javnosti, tisku; uradno so ga napadli 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nagel nastop stanja, kot ga določa samostalnik: napadla ga je bolezen, slabost; zaspanost ga napade / napadel jo je hud kašelj / nemir ga napade / jabolka je napadla plesen 5. šport. začeti fazo športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: ko so dobili žogo, so napadli / napadel je s hitrimi udarci 6. redko zapasti: napadlo je pol metra snega ● ekspr. napadel me je, naj mu posodim tisočak prosil; ekspr. z velikim tekom je napadla zrezek ga je začela jesti napáden -a -o: napaden človek; napadena postojanka; sam.: napadenega so odpeljali v bolnico ♪
  4.      napíkati  -am dov. (ȋ ȋ) narediti določeno število vbodov, vbodljajev: napikati salamo, testo ♪
  5.      napís  -a m (ȋ) 1. krajše besedilo, ki daje pojasnilo, informacijo o določeni stvari: prebrati napis na vratih; slikati napise; napis na kovancu, medalji; napis v cirilici; napis z velikimi črkami; tabla z napisom v domačem in tujem jeziku; napisi in parole / opozorilni, reklamni napisi ♦ arheol. lapidarni napis vklesan v kamen // predmet, navadno tabla, s takim besedilom: izdelovati napise; obnoviti, odstraniti napis; čez trg so bili razpeti napisi, ki so vabili na ogled razstave / neonski napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi; svetlobni napis 2. v zvezi nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku: prebiral je nagrobne napise na pokopališču; plošča z zlatim nagrobnim napisom 3. zastar. naslov: napis na pismu ♪
  6.      napovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane prihod koga, nastop česa vnaprej znan: klici navdušene množice so ga že od daleč napovedovali; založba napoveduje izid knjige že za letošnje leto; napovedujejo se nam znanci iz zamejstva / napovedoval se je sončen dan 2. vnaprej pripovedovati, določati potek, pojavitev česa: napovedovati izid tekme / stari ljudje so napovedovali hudo zimo / igralki napovedujejo še velike uspehe / napovedovati bodočnost, usodo z dlani 3. rad. brati napoved, napovedi: napovedovati program, posamezne točke / v premoru je napovedovalec napovedoval reklame ♪
  7.      narézek  -zka m (ẹ̑) na tanke rezine narezano prekajeno meso ali mesni izdelki, sir, jajca in dodatki: pripraviti narezek; postreči s pecivom in narezkom / najraje ima narezek z ljubljansko salamo ♪
  8.      narezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem delati kose, dele: suho meso, salamo narezujejo sproti / narezovati na tanke rezine 2. delati zarezo, zareze: narezovati robove deske, mize ♪
  9.      naročílo  -a s (í) 1. izrazitev želje, zahteve, da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje ne more izpolniti vseh naročil; naročilo za izdelavo načrta; obročno odplačilo se začne z mesecem naročila / dati, dobiti naročilo / napisati članek po naročilu glavnega urednika // izražena želja, zahteva, ki naj jo kdo uresniči, opravi: njegovo naročilo, naj si v nesreči pomagajo, so pozabili; poslal mu je denar z naročilom, naj mu kupi knjigo // v prislovni rabi, v zvezi po naročilu izraža omejitev kake dejavnosti na naročene izdelke: delamo samo po naročilu; čevlji, obleka po naročilu / jedi po naročilu jedi, ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči 2. kar se naroča: zmanjšati obseg naročil / naročila proti plačilu v gotovini ◊ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu; jur. naročilo pogodba o opravljanju poslov za drugega; mandat ♪
  10.      nasiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen: tu ne sme nihče nikogar nasiljevati / nasiljeval ga je na vse mogoče načine, da bi izdal skrivališče / reklama človeka nasiljuje / nasiljevati koga z obiski, vprašanji nadlegovati 2. publ. ne biti v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: s stanovanjskimi bloki nasiljujejo stare, arhitekturno skladne predele mesta / ta umetnik nasiljuje naravo / nasiljevati svoja čustva proti lastni volji jih kazati drugačna, kot so v resnici ♪
  11.      nastáviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, postaviti kaj v položaj a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavi dlan, pa ti bom dal ves drobiž; nastaviti kozarec pod pipo; nastavi predpasnik, da ti vržem jabolka / nastaviti ustnice za poljub / nastavil je roko in prestregel udarec / nastavil je kozarec (na usta) in začel piti / ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila b) za lovljenje (živali): nastaviti pasti, zanke / nastaviti kaj za vabo; pren., ekspr. nastavil ji je past c) da se hitro, dobro vidi: knjigo mu je nastavil na mizo / na sredo sobe je nastavila stvari, pa jih ni videl dala, postavila // podstaviti, podtakniti: nastaviti bombo / nastaviti različne ovire, zapreke 2. teh. narediti s pomočjo priprave za regulacijo, da a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastaviti zavore, žaromete b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastaviti dotok plina, vode; nastaviti gretje avtomobila / nastaviti svetlobo z gumbom 3. nav. ekspr. narediti zarodek, zasnovo, navadno cveta: žito je nastavilo klase; nastaviti popke, semena / grozdje je slabo nastavilo / rastlina je nastavila veliko cvetov 4. pog. zaposliti: nastaviti novega profesorja za matematiko; nastaviti več strokovnjakov / nastavili so jo za strojepisko 5. zastar. nadaljevati: pogovor sta nastavila drugi dan / nastaviti pot ● vulg. nastavila mu je privolila v spolno občevanje z njim; nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri; ekspr. nastaviti ceno določiti; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. nastaviti nov sod namestiti pipo na poln sod ◊ mat. nastaviti enačbo nastáviti se nav. ekspr. 1. priti, postaviti se v opazen, dobro viden položaj: nastavil sem se pred hišo in ga čakal / prav nastavil sem se mu, pa me ni videl 2. dopustiti delovanje česa na kaj: nastaviti se soncu, vetru; nastaviti obraz vročini / ekspr. nastaviti se sovražnikovim kroglam nastávljen -a -o: bil je nastavljen za profesorja; sod je nastavljen; nastavljena dlan; ujeti se v nastavljeno past; optika mora biti pravilno nastavljena; po sobi nastavljeno pohištvo / stvar je bila dobro nastavljena zastavljena, zasnovana ♪
  12.      nástil  -íla tudi nástilj -ílja [prva oblika iu̯ in il] m (á í) nar. stelja: preskrbeti, pripraviti nastil; iti po nastil; pripeljali so dva voza nastila / listje, slama za nastil ♪
  13.      nastíljati  -am nedov. (í) 1. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim: nastiljati živini; nastiljati z listjem; kidati in nastiljati / nastiljati praprot, slamo 2. knjiž. trositi, metati: zmagovalcem so nastiljali cvetje na pot ♪
  14.      nastláti  -stéljem dov., nastêlji nasteljíte (á ẹ́) 1. s polaganjem, trosenjem stelje pripraviti ležišče domačim živalim: nastlati živini; nastlati z listjem; skidal sem že, zdaj moram še nastlati 2. knjiž. natrositi, nametati: nastlati cvetje na pot / listje je nastlalo vrtne steze prekrilo 3. slabš. povzročiti, da pride na kak prostor več odpadnih predmetov: obiskovalci so nastlali okolico razglednega stolpa; zakaj si tako nastlal sobo nastlán -a -o: nastlana slama; pot je nastlana z listjem; igrišče je nastlano s papirčki in vrečkami ♪
  15.      nastópati  -am nedov. (ọ̄) 1. prikazovati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: na proslavi nastopajo gojenci glasbenih šol; nastopati kot solist / nastopati z deklamacijo / pog. nastopati na televiziji / v glavni vlogi nastopa gost iz Zagreba // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: nastopati na mednarodnih tekmovanjih / nastopati za reprezentanco, v reprezentanci / že več let nastopa v mestnem gledališču se (poklicno) ukvarja z gledališko dejavnostjo 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazovati mnenje, stališče: nastopati na zborovanjih / nastopati v javnosti, pred poslušalci / nastopati proti diktaturi // v zvezi s kot opravljati kako funkcijo: nastopati kot zastopnik društva 3. nav. ekspr. izraža navzočnost v prostoru ali času: termin lahko nastopa na več področjih; osebe, ki nastopajo v romanu, je izoblikoval pisatelj po ljudeh iz okolice ● zastar. morje vsakih dvanajst ur nastopa narašča; zastar. advokat nastopa svojo politično kariero začenja nastopajóč -a -e: nastopajoči igralci; nastopajoča megla; sam.: kritika je poudarila tehnično raven nastopajočih ♪
  16.      natopíti  -ím dov., natópil (ȋ í) 1. s topljenjem priti do določene količine česa: natopiti nekaj voska na pisemsko ovojnico 2. nekoliko raztopiti: plamen je natopil vosek; asfalt se zaradi vročine natopi 3. redko prepojiti: natopiti madež z bencinom ♪
  17.      natŕpati  -am dov. (r̄) nav. ekspr. napolniti, natlačiti: natrpati slamo v slamnjačo / knjige je natrpala v omaro / kovček si preveč natrpal / jetnike so natrpali v zatohle sobe; otroci so se natrpali okrog peči natŕpan -a -o: stanovanje je preveč natrpano / program izleta je zelo natrpan obsega veliko točk, ogledov ♪
  18.      naváden  -dna -o prid., navádnejši (ȃ) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo navadno ime / ekspr. to so najbolj navadne misli; pogovarjali so se o navadnih stvareh / ekspr. bil je čisto navaden dan; naučil se je samo najnavadnejših besed nemškega jezika osnovnih / gostobesednost je navadna napaka pisateljev začetnikov pogosta / nosil je navadno lovsko obleko preprosto, enostavno // star. vsakdanji, pogost: učitelj je bil v njihovi hiši navaden gost / taka noša je bila navadna v mestih 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: kupiti si navadne čevlje in gojzarje; navadni in patentni kozarci; knjiga je tiskana na navadnem papirju; avtomobil z navadno karoserijo; zamenjati navadno ključavnico s cilindrično; jesti navadno salamo; piti navadno vodo / ob navadnih dneh je srečeval malo ljudi ob delavnikih / vojsko je služil kot navadni vojak; podjetje zaposli več navadnih delavcev nekvalificiranih / navadni kruh industrijsko pečen pekovski kruh; navadne in vezane hranilne vloge; navadno leto leto, ki ima 365 dni 3. nav. ekspr. ki je komu v navadi: to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo / knjigo je položil na navadno mesto 4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: tega navaden človek ne more razumeti; navadno medenino mu je hotel prodati za zlato / to zahteva že najnavadnejša vljudnost // izraža podkrepitev trditve: čisto navaden blebetač je; to so navadne čenče; to je navadna goljufija ◊ bot. navadni bljušč, dežen, volčin; navadna črnoglavka, krhlika, melisa; navadna zvezdica njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media; ekon. navadna reprodukcija; fiz. navadni tlak tlak pri navadnih okoliščinah, približno en kilopond na kvadratni centimeter; navadna temperatura temperatura približno od 18° do 20° C; mat. navadni ali Briggsov logaritem logaritem z osnovo 10; navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke; navadne obresti obresti, ki se ne pripisujejo h glavnici; ptt navadni telefonski pogovor telefonski pogovor, ki nima nobene označbe glede nujnosti ali vrste pogovora; navadna pošiljka pošiljka, ki nima nobene posebne označbe; navadno pismo; zool. navadni brizgač, prašiček; navadna čigra, koralnica navádno prisl.: navadno gre za praznike domov; to obleko nosi navadno v službo; ob tem času otroci navadno spijo; učenec je navadno točen; to je huda bolezen, navadno dolgotrajna; ta ruda se nahaja navadno v majhnih količinah; kakor navadno so se zbrali pri sosedu; sam.: to je nekaj navadnega ♪
  19.      nável  -vla m (á) nar. vzhodno v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica: vrsta navlov / spravljati seno v navle ♪
  20.      navezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vezanjem nameščati, dajati na kaj: navezovati okraske na novoletno jelko; navezovati si smuči // delati, da je kdo privezan, pritrjen: navezovati psa na vrvico // alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: v steni so jih navezovali; alpinisti se navezujejo 2. v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s prijaznostjo jih je navezoval nase; začel se je navezovati na novo družbo in okolje; navezovati se na zemljo // delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle ga vedno bolj navezuje nase; počasi se navezujeta drug na drugega 3. publ., v zvezi z na delati, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; naslanjati, opirati: pesnik navezuje svoj ciklus pesmi na vojne balade; razprava se je navezovala na podano poročilo 4. publ., z glagolskim samostalnikom delati, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: navezovati stike z deželami v razvoju / rad navezuje nova znanstva ♪
  21.      navpíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. pravokoten na gladino mirujoče vode: navpičen prerez, rov; navpična črta, os, ravnina, stena; navpična lega, smer / rastline potrebujejo čimbolj navpično svetlobo; ekspr. bila je silna vročina in navpično sonce ♦ aer. letalo za navpični vzlet; fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; meteor. navpični temperaturni gradient sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m; navpično gibanje zraka 2. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: navpično povezovanje organizacij navpíčno prislov od navpičen: navpično stati // izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode: navpično se spuščati, štrleti / plamen je švignil navpično; sam.: besedo napišite pod navpično sedem ♪
  22.      navpík  prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode; navpično: postaviti kol navpik; navpik štrleče skale; sonce stoji skoraj navpik nad nami / ekspr. pasti navpik v prepad / plamen švigne navpik; noži s konicami navpik ∙ nar. zbežati po bregu navpik strmo navzgor ♪
  23.      nazadnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na nazadnjake: ima nazadnjaške nazore o vzgoji; nazadnjaške ideje; nazadnjaška miselnost / nazadnjaška stranka / boj med naprednimi in nazadnjaškimi silami ♦ biol. nazadnjaški razvoj razvoj, pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih ♪
  24.      nažgáti  -žgèm dov., nažgál (á ȅ) 1. prižgati: nažgati cigareto; nažgali so sveče / nažgati pisane lampijone 2. nar. severovzhodno s kuhanjem priti do določene količine česa, navadno žganja: popili so vse žganje, ki so ga nažgali doma 3. ekspr. natepsti, pretepsti: bal se je, da ga oče ne bi nažgal; nažgati koga s palico / pog. nažgati sovražnika premagati ♪
  25.      nékam  prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA