Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lam (26-50)

26.      lampijón  -a m (ọ̑) viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja: prižgati lampijon; z zastavicami in lampijoni okrašen prostor; pisani lampijoni ♪
27.      lampijónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od lampijon: veselični prostor so razsvetljevali lampijončki; obesiti lampijončke; rdeč lampijonček ♦ vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi ♪
28.      aklamácija  -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem ♪
29.      aklamírati  -am nedov. in dov. (ȋ) množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem ♪
30.      blamáža  -e ž (ȃ) ekspr. sramota, osmešenje zaradi neuspeha: doživeti blamažo; predstava se je končala z veliko blamažo // zelo neprijeten položaj: spravila ga je v hudo blamažo ♪
31.      blamírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. osramotiti, osmešiti: blamiral me je pred šefom; pri izpitu se bo blamiral // spraviti v zelo neprijeten položaj: sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi ♪
32.      cikláma  -e ž (ȃ) rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah: ob gozdu rastejo dišeče ciklame; opojni vonj po ciklamah ♦ vrtn. žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum ♪
33.      ciklámen  -mna m (á) knjiž. ciklama: ciklamni že cvetejo; prijetno je zadišalo po ciklamnih; rdeč ciklamen ♪
34.      ciklámen  -mna -o prid. (ȃ) po barvi podoben ciklami: nebo nad morjem je vijoličasto, ciklamno in modro / ciklamna barva ♪
35.      dálajláma  -e m (ȃ-á) v Tibetu verski in posvetni poglavar: budistična duhovščina pod vodstvom dalajlame ♪
36.      deklamácija  -e ž (á) 1. umetniško podajanje (pesniškega) teksta na pamet: poslušati deklamacijo; izbrali so ga za deklamacijo na proslavi / zborna deklamacija / na sporedu sta bili dve deklamaciji 2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje: govornikove deklamacije; politična deklamacija ♪
37.      deklamacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklamacijo: deklamacijski ritem / deklamacijski večer ♦ muz. deklamacijsko petje petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati ♪
38.      deklamatívnost  -i ž (ȋ) redko deklamatoričnost, deklamatorstvo: patetika in deklamativnost ♪
39.      deklamátor  -ja m (ȃ) kdor deklamira: nastopili so pevci in deklamatorji; dober deklamator / slabš. deklamatorji in demagogi ♪
40.      deklamatóričen  -čna -o prid. (ọ́) 1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski 2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza ♪
41.      deklamatóričnost  -i ž (ọ́) slabš. vsebinsko prazna vznesenost: njegovi poeziji so očitali deklamatoričnost ♪
42.      deklamátorka  -e ž (ȃ) ženska, ki deklamira: odlična deklamatorka ♪
43.      deklamátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na deklamatorje: deklamatorski nastop / deklamatorski slog, ton / lažni deklamatorski patos ♪
44.      deklamátorstvo  -a s (ȃ) slabš. vsebinsko prazna vznesenost: ustavni zakon naj bo brez puhlega političnega deklamatorstva / patetično in privzdignjeno deklamatorstvo našega igralca ♪
45.      deklamíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deklamirati: deklamiranje prve kitice mu je delalo težave / gostobesedno deklamiranje ♪
46.      deklamírati  -am nedov. (ȋ) 1. umetniško podajati (pesniški) tekst na pamet: učenec je zelo lepo deklamiral; deklamirati pesem, verze; deklamirati na proslavi / ekspr. tako zna, da kar deklamira 2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: deklamirati o pravici ♪
47.      deklamovánka  -e ž (á) knjiž. pesem, namenjena za deklamiranje: deklamovanka in hejslovanska budnica ♪
48.      deklamováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. deklamirati: deklamovati pesem / deklamuje o vzvišenih nalogah človeka ♪
49.      eklampsíja  -e ž (ȋ) med. bolezen s krči in izgubo zavesti, navadno v nosečnosti, ob porodu ali po njem ♪
50.      eksklamácija  -e ž (á) lingv. ekspresivno izražena misel ali čustvo, vzklik ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226