Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lam (201-225)
- atrápa -e ž (ȃ) imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo ali reklamo: reklamna atrapa; pripeljali so atrapo bojne ladje ♪
- avtogén -a -o prid. (ẹ̑) redko samoroden, samonikel: avtogeni in umetni pojavi ◊ teh. avtogeno rezanje; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje ♪
- bába -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
- bahàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe ♪
- bahljáti -ám nedov. (á ȃ) redko plapolati, plameneti, plamteti: ogenj bahlja ♪
- bakláda -e ž (ȃ) sprevod z baklami: za praznik so priredili baklado ♪
- bakláti -ám nedov. (á ȃ) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla ♪
- bála -e ž (á) 1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame ♦ trg. bala papirja 10.000 pol 2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala ♪
- begálnica -e ž (ȃ) čeb. priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne ♪
- béganje -a s (ẹ̑) glagolnik od begati: beganje po mestu; mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo ♪
- bérgla -e ž (ẹ̑) nav. mn. oporna priprava za pomoč invalidom pri hoji: oprt na berglo; hoditi ob berglah, z berglami; pog. hoditi po berglah; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami ♪
- bílaterálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) obojestranski, dvostranski: bilateralen dogovor; državnika sta govorila o bilateralnih odnosih med deželama; bilateralni pogovori; bilateralna pogodba bílaterálno prisl.: bilateralno simetričen ♪
- biljárd -a m (ȃ) namizna igra s palicami in kroglami: igrati biljard; partija biljarda // miza za igranje te igre ♪
- bíngeljc -a [gǝl] m (ȋ) pog. kar visi, binglja: oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami; kapuce z bingeljci ♪
- bítka -e ž (ȋ) 1. vojaški spopad: bitka se vname; izgubiti, sprejeti bitko; letalska, pomorska bitka; bitka za most / ekspr. dečki uprizarjajo prave bitke s kepami; pren. govorniške bitke v parlamentu; ostra politična bitka ♦ zgod. bitka narodov bitka leta 1813 pri Leipzigu proti Napoleonu 2. s prilastkom intenzivno načrtno prizadevanje za dosego namena: gospodarska bitka; zaključna bitka za izpolnitev letnega plana ● mati je izgubila bitko z otroki v svojih zahtevah, prizadevanjih ni zmagala ♪
- Blagájev -a -o prid. (ȃ) bot., v zvezi Blagajev volčin zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana: med skalami je zacvetel Blagajev volčin ♪
- bôbov -a -o (ó) pridevnik od bob: bobova slama; bobovo zrno ♪
- bobovína -e ž (í) bobova slama ♪
- bombástičen -čna -o prid. (á) pretirano zanosen, stilno nabrekel: bombastični govori o domovini; bombastičen slog; bombastične besede / bombastična reklama bombástično prisl.: bombastično govoriti ♪
- bonít -a m (ȋ) zool. morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis: jata bonitov ♪
- brezbárven -vna -o prid. (ȃ) 1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo // ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči 2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre brezbárvno prisl.: vse vloge so bile podane brezbarvno ♪
- brezdímen -mna -o prid. (ȋ ȋ) ki je brez dima: brezdimni plamen; majhni brezdimni ognji ♦ agr. brezdimna sušilnica sušilnica, v kateri dim ne pride do sadja; kem. brezdimni smodnik smodnik, ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima ♪
- brézovček -čka m (ẹ́) zool. majhna ptica pevka z rdečim čelom in črnim podbradkom, Carduelis flammea ♪
- brezštevílen -lna -o prid. (ȋ) ekspr. ki se ne da prešteti: vpitje brezštevilne množice; brezštevilne, utripajoče reklame ♪
- brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi
brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301