Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lam (151-175)



  1.      skopolamín  -a m () farm. alkaloid, ki pomirja in razširja zenice: injekcije skopolamina; očesne kapljice s skopolaminom
  2.      sláma  -e ž (á) posušena stebla in listi omlatenega žita: slama se je vnela; rezati slamo; s slamo krito poslopje; oviti mlada drevesa s slamo; slama za steljo; bala, kup, otep slame; gori kot slama / ajdova, ječmenova, pšenična, ržena slama / nekaj slam ima na jopici // navadno s prilastkom posušena stebla in listi nekaterih kulturnih rastlin sploh: fižolova, konopna, koruzna, lanena slama; slama stročnic ● iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. v tem govorjenju je malo zrnja, pa mnogo slame nepomembnega, nespametnega
  3.      slámarica  -e ž () žarg. s slamo napolnjena blazina (za ležanje); slamnjača: ležati na slamarici; ležišče s slamarico
  4.      slámen  -mna -o prid. () nanašajoč se na slamo: slamna bilka / slamna streha slamnata streha
  5.      slámica  -e ž (á) 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici ◊ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi
  6.      slámka  -e ž (á) redko slamica: veter raznaša listje in slamke po dvorišču / slamka za limonado
  7.      slámnat  -a -o prid. () nanašajoč se na slamo: slamnata bilka / slamnata streha; slamnato pokrivalo; slamnato strašilo / slamnata blazina / slamnata barva svetla z rumenim odtenkomekspr. slamnati mož strašilo na njivah, ki ponazarja človeka, narejeno iz slame; knjiž., ekspr. on je le slamnati mož v svojem ravnanju, delu ni samostojen; šalj. slamnata vdova žena, katere mož je dalj časa odsoten slámnato prisl.: slamnato rumena barva; slamnato svetli lasje
  8.      slamnatobárven  -vna -o prid. () ki je slamnate barve: slamnatobarvne tapete
  9.      slámnica  -e ž () 1. raba peša slamnjača: ležati na slamnici 2. nar. koroško pehar, navadno za vzhajanje testa: plesti slamnice; dati testo v slamnico
  10.      slámnik  -a m () klobuk iz slame: nositi slamnik; širokokrajen slamnik; tovarna slamnikov / moški, ženski slamnik / florentinski slamnik širokokrajen ženski slamnik; panama slamnik
  11.      slámnikar  -ja m () izdelovalec slamnikov
  12.      slámnikarski  -a -o prid. () nanašajoč se na slamnikarje ali slamnikarstvo: slamnikarska zadruga / slamnikarsko orodje
  13.      slámnikarstvo  -a s () slamnikarska obrt: propadanje slamnikarstva
  14.      slamnjáča  -e ž (á) 1. s slamo napolnjena blazina (za ležanje): ležati na slamnjači 2. nar. vzhodno pehar, navadno za vzhajanje testa: dati testo v slamnjačo
  15.      slámnjak  -a m () zastar. slamnjača: ležati na slamnjaku
  16.      slamorézec  -zca m (ẹ̑) 1. kdor reže slamo: slamorezec se je utrudil 2. ekspr. kdor vsebinsko prazno govori: težko je poslušal tega slamorezca
  17.      slamorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) ki je za rezanje slame: slamorezna rezila ♦ agr. slamorezna kosa preprosta slamoreznica z rezilom v obliki kose
  18.      slamoréznica  -e ž (ẹ̑) stroj za rezanje slame, sena: poganjati slamoreznico; zrezati krmo s slamoreznico
  19.      slamoréznik  -a m (ẹ̑) agr. stroj za rezanje slame, sena: slamoreznik in puhalnik
  20.      slámovka  -e ž (á) priprava, pletena iz slame, zlasti za pokrivanje: s slamovkami zavarovati gredo pred mrazom ∙ knjiž. slamovka pred vrati slamnati predpražnik
  21.      splamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko vzplameneti: ogenj splameni / po hribih so splameneli kresovi
  22.      šlamástika  -e ž (á) zastar. neprijeten, zapleten položaj: izkopati se iz šlamastike
  23.      šlamparíja  -e ž () nižje pog. površno, slabo opravljeno delo: tvoj izdelek je prava šlamparija
  24.      šlámpast  -a -o prid. (á) nižje pog. površen, slab: biti šlampast pri delu / ne bodi tako šlampast ne bodi tako neurejen
  25.      lamus  -a m () anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA