Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lakomnik (1)


  1.      lákomnik  -a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je lakomnik in skopuh; brezsrčen lakomnik / kot psovka ali še nimaš dovolj, lakomnik ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA