Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

laka (454)

1.      lakáj  -a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj 2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke ♪
2.      lakájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lakaje: lakajska obleka / lakajska služba / lakajska miselnost / on je lakajska duša ♪
3.      lakájstvo  -a s (ȃ) 1. lakajska služba: služiti si kruh z lakajstvom 2. knjiž., slabš. pretirana vdanost nadrejenim: biti prežet z lakajstvom / vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu ♪
4.      lákast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lak: lakasta emulzija / lakasta površina predmeta / lakasto usnje / lakasti čevlji; lakast pas ♪
5.      dláka  -e ž (á) nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot kletvica pasja dlaka, tega ti ne verjamem // ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ♪
6.      dlákar  -ja m (ȃ) 1. lov. dlakasta divjad: lov na dlakarje 2. nav. mn., zool. vsaka od žuželk, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: ličinke dlakarjev ♪
7.      dlákarica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool., v zvezi uš dlakarica vsaka od uši, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: uši dlakarice ne sesajo krvi ♪
8.      dlákast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dlako: dlakasta koža; dlakaste živali / dlakasti čopič; dlakasta klobučevina / dlakaste koreninice ♪
9.      dlákav  -a -o prid. (á) porasel z dlakami ali dlačicami: dlakava koža; ima robate in dlakave roke; zelo dlakav / dlakav list ♦ bot. dlakavi sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti, Rhododendron hirsutum ♪
10.      dlákavost  -i ž (á) lastnost, značilnost dlakavega: dlakavost kože; dlakavost pri angorskem kuncu / dlakavost listov ♪
11.      dolgodlákar  -ja [u̯g] m (ȃ) žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje ♦ lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako ♪
12.      izlákati  -am in zlákati -am dov. (ā ȃ) nar. štajersko izlačniti, izlakotiti: dolga pot ga je izlakala izlákan in zlákan -a -o: vrnil se je ves izlakan in utrujen ♪
13.      izpláka  -e ž (ȃ) voda, ki ostane po izplakovanju: ko je perilo izplaknila, je izplako zlila v kanal / tovarniške izplake odplake; izplake iz bolnice ◊ mont. voda, pomešana z bentonitom, ki se uporablja pri vrtanju ♪
14.      izplákati  -am in -pláčem dov. (ā) star. izjokati: izplakati bolečino, gorje / ko se je izplakal, mu je bilo lažje pri srcu ♪
15.      kláka  -e ž (ā) knjiž., ekspr. najeta skupina ljudi, ki v gledališču, na prireditvah ploska, žvižga: pevka je imela svojo klako / navdušena klaka ploskanje, žvižganje ♪
16.      kratkodlákar  -ja m (ȃ) žival s kratko dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje ♦ lov. nemški kratkodlakar lovski pes s prisekanim repom in kratko dlako, rjave barve ali bele barve z rjavimi lisami ♪
17.      mláka  -e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morja ∙ ekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode // redko manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha ♪
18.      mlákar  -ja m (ȃ) nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar ♪
19.      mlákarica  -e ž (ȃ) zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice ♪
20.      mrlákar  -ja m (ȃ) slabš., redko mrtev človek, mrlič: hvalil se je, da se ne boji mrlakarjev ♪
21.      navláka  -e ž (ȃ) nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: razna navlaka je ležala povsod; pospraviti navlako; pren. take podrobnosti so le navlaka; prevodna navlaka ♪
22.      oblákast  -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko po obliki podoben oblaku: oblakast madež / stene so zaradi slabega pleskanja oblakaste lisaste, marogaste ♪
23.      odlákan  -a -o prid. (ȃ) knjiž. porasel z dlako: odlakan pes; mladiči še niso odlakani / odlakana stran kožuha ♪
24.      odpláka  -e ž (ȃ) voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; odpadna voda: prečiščevati odplake; z odplako so prišle v vodo strupene kemikalije; onesnaženje vod z odplakami / industrijske, rudniške odplake ♪
25.      opláka  -e ž (ȃ) knjiž., redko odpadna voda: v kanalih pod ulicami klokota oplaka / industrijska oplaka ∙ ekspr. sram te bodi, da točiš tako oplako slabo, nekvalitetno vino ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226