Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

laka (26-50)



  1.      plakát  -a m () večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru: nabiti, nalepiti plakat / filmski, reklamni, turistični plakat; plakat za športno prireditev / brati plakat // tako obvestilo z dodanimi likovnimi prvinami: narisati plakat; osnutek, zamisel plakata
  2.      plakátar  -ja m () izdelovalec plakatov: bil je slikar in plakatar
  3.      plakáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plakat: plakatna oblika / plakatna objava sporočila / plakatne barve / plakatna stena stena, na katero se lepijo plakatipapir. plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; um. plakatna tempera
  4.      plakatêr  -ja m () 1. kdor lepi, pritrjuje plakate: plakater je prelepil ograjo s plakati 2. plakatar: bil je znan plakater
  5.      plakatêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na plakaterje ali plakat: reklamni in plakaterski servis; plakaterska akcija / plakaterski poklic / slabš. plakaterski način slikanja
  6.      plákati  -am in pláčem nedov. (ā) knjiž. jokati: otrok je stal v kotu in plakal; plakala je od veselja; tiho plakati / plaka po izgubljeni sreči žaluje, toži / veter je šepetaje plakal okrog hiše / preh. veje plakajo sok plakáje: plakaje odgovoriti plakajóč -a -e: plakajoč ga je objela; tolažil je plakajočo sestro; prisl.: plakajoče govoriti
  7.      plakatíranje  -a s () glagolnik od plakatirati: stroški plakatiranja; določili so mesta za plakatiranje / kot opozorilo plakatiranje prepovedano
  8.      plakatírati  -am nedov. in dov. () lepiti, pritrjevati plakate: plakatiral je že več let // publ. s plakati obveščati, razglašati: društvo je plakatiralo, da prireja veselico / tovarna je plakatirala svoj novi proizvod plakatíran -a -o: plakatirana ograja
  9.      podvláka  -e ž () 1. star. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala; podloga: odparati podvlako; klobuk, plašč s strgano podvlako 2. grad. lesen ali kovinski pomožni nosilec, položen navadno prečno na glavno smer: podpreti s podvlako; zavarovati stropnike s podvlako
  10.      potlákati  -am dov. () položiti tlak, tlakovati: potlakati cesto, dvorišče potlákan -a -o: potlakan hodnik, trg; potlakan z marmorjem
  11.      prevláka  -e ž () zastar. prevleka: obledele prevlake na foteljih / posteljna prevlaka / odstraniti sluzasto prevlako s česa oblogo
  12.      razplákati se  -am se in -pláčem se dov. (ā) knjiž. razjokati se: deklica se je razplakala
  13.      razvláka  -e ž () nav. ekspr. nepospravljene, razmetane stvari: pospraviti razvlako; okrog hiše je polno razvlake / delati razvlako
  14.      slákar  -ja m () bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti; drobižna pijavčnica
  15.      smotláka  -e ž (á) star. 1. nekoristne, odvečne stvari: zavreči smotlako 2. ničvredni, malovredni ljudje: v tej hiši se zbirajo pijanci, postopači in druga smotlaka
  16.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez
  17.      tláka  -e ž (á) 1. v fevdalizmu podložniško obvezno neplačano delo zemljiškemu gospodu: opravljati tlako; hoditi, iti na tlako; tlaka in desetina / kmetje so morali delati tlako / graščinska, samostanska tlaka ∙ občinska tlaka nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. ekspr. težko, malo cenjeno delo: ta služba je zanj tlaka / dela tlako pri časopisu
  18.      tlákar  -ja m () star. tlakovalec: preživljal se je kot tlakar
  19.      tlákati  -am nedov. in dov. () star. tlakovati: tlakati cesto, dvorišče tlákan -a -o: hlev je bil tlakan
  20.      vláka  -e ž (á) 1. star. vlečenje: mula je bila vajena nošnje, ne pa vlake / pomagati pri vlaki brananju 2. gozd. žlebasta vdolbina v tleh za spravljanje lesa do gozdne ceste, skladišča: po vlakah so spravili hlode k cesti 3. lov. sled, ki se naredi z vlečenjem uplenjene živali po tleh, da se pes po njej uči iskati obstreljeno žival: spustiti psa na začetku vlake 4. nar. več skupaj zvezanih vej, na katerih se z vlečenjem spravlja zlasti seno v dolino: vpregel se je v veliko vlako sena in jo zvlekel k svislim / povezati veje v vlako
  21.      vlákar  -ja m () ekspr. kdor se redno vozi z vlakom na delo, v šolo: v razredu je več vlakarjev
  22.      zaplákati  -am in -pláčem dov. (ā) knjiž. zajokati: komaj se je zadržala, da ni zaplakala; krčevito zaplakati / zaplakati za izgubljeno srečo začeti žalovati, tožiti zaplákan -a -o objokan: zaplakane oči
  23.      zlakati  gl. izlakati
  24.      žátlaka  -e ž (á) nar. enoročna sekira z zaokroženim rezilom in kratkim ročajem: žatlaka in sekača
  25.      à la carte  [alakárt] prisl. () gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA