Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lak (1.351-1.375)


  1.      polietilénski  -a -o prid. (ẹ̑) kem. ki je iz polietilena: polietilenska vlakna ♪
  2.      políkati  -am dov. (ȋ) 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti ♪
  3.      poliuretán  -a m (ȃ) kem. makromolekulska snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken, lepila ♪
  4.      polivinílkloríd  -a m (ȋ-ȋ) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo folij, umetnih vlaken, umetnega usnja ♪
  5.      polivinílkloríden  -dna -o (ȋ-ȋ) pridevnik od polivinilklorid: polivinilkloridna vlakna ♪
  6.      pólkróg  -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov kroga, razdeljenega s premerom: ploščina polkroga / izbrisati polkrog polkrožnico 2. kar je po obliki temu podobno: polkrogi v cestnem tlaku / z roko opisati polkrog / občudovali so polkrog gorskih vrhov / v polkrogu izkopati zemljo; stati v polkrogu ♦ voj. polkrog v levo kot povelje obrat za 180° v levo ♪
  7.      polóščiti  -im dov. (ọ̄) 1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje 3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil polóščen -a -o: pološčeni čevlji / pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam ♪
  8.      polovíti  -ím dov., polóvil (ȋ í) 1. drugega za drugim ujeti: polovila je kokoši in jih dala v kurnik; polovil je liste, ki jih je odnesel veter / ekspr. poloviti tatove drugega za drugim prijeti / polovila je vse koščke mesa v juhi; lesna vlakna polovijo s čistilno napravo 2. z lovom iztrebiti: tu so polovili vse ribe ♪
  9.      položíti  -ím dov., polóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo; položiti ranjenca na nosila / položiti eno škatlo navrh druge b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl // narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; žarg., lov.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo 2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete // dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali 3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam 4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo 5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču 6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled 7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati ● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi ◊ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja položíti se 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti / redko s hrbtom se je položil na steno naslonil 2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi položívši -a -e zastar.: položivši denar na mizo, je vstal in odšel položèn -êna -o: čez zaboje položena deska ∙ ekspr. polje je položeno med goro in reko leži ♪
  10.      pólst  -í [u̯s tudi ls] ž, daj., mest. ed. pôlsti in pólsti (ọ̑) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken: izdelovati polst; copate, klobuk iz polsti; neskl. pril.: teh. polst pero ♪
  11.      polstén  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo ♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom polsténo prisl.: polsteno dlakav, kosmat ♪
  12.      polstíti  -ím tudi pólstiti -im [u̯s tudi ls] nedov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj prepletati ali vezati živalska vlakna: polstiti zajčjo dlako; polstiti volno / polstiti loden, tkanino polstèn -êna -o tudi pólsten -a -o: blago je polsteno in kosmateno ♪
  13.      pólsúkno  -a [u̯s] s (ọ̑-ú) tekst. sukno z votkom iz volnene mikanke in osnovo iz drugih vrst vlaken ali obratno: obleka iz polsukna ♪
  14.      pólsvíla  -e [u̯s] ž (ọ̑-ȋ) tekst. tkanina z osnovo iz naravne svile in votkom iz drugih vlaken ali obratno: obleka iz polsvile ♪
  15.      pomežíkniti  -em [mǝž in mež] dov. (í ȋ) 1. zapreti in odpreti oči: nagrbančil je čelo, pomežiknil, nato pa spregovoril / pomežikniti z očmi; pren., ekspr. sonce je pomežiknilo izza oblakov 2. z zaprtjem in odprtjem oči, zlasti enega očesa, izraziti kaj, opozoriti na kaj: pomenljivo mu je pomežiknil; skrivaj sta si pomežiknila in se nato zasmejala / pomežiknil je očetu, naj jo še naprej izprašuje; pren. šofer je z žarometi pomežiknil pešcu 3. ekspr. prižgati se in ugasniti; utripniti: svetilnik je spet pomežiknil po točno določenem času ♪
  16.      pomodréti  -ím dov. (ẹ́ í) postati moder: grozdje je že pomodrelo / ustnice so ji pomodrele; pomodreti od jeze; pomodreti v obraz ♦ kem. lakmus pomodri pomodrèl in pomodrél -éla -o: pomodrele ustnice; obleke vinogradnikov, pomodrele od galice ♪
  17.      pomòr  -ôra m (ȍ ó) glagolnik od pomoriti: pomor vaščanov; množični pomori med okupacijo / kuga je povzročila pomor živine ● ekspr. množični pomori na cestah prometne nesreče s smrtnim izidom; ekspr. suša je pripeljala lakoto in pomor v deželo je povzročila lakoto in umiranje ♪
  18.      pomoríti  -ím dov., pomóril (ȋ í) 1. drugega za drugim umoriti: sovražniki so pomorili vse vaščane / dihur jim je pomoril vse kokoši 2. povzročiti smrt a) ljudi: pomoriti ujetnike / lakota in bolezni so pomorile precej ljudi b) živali: pomoril je že veliko gozdnih živali // ekspr. uničiti, škoditi čemu: slana je pomorila vse nežne cvete; pren. sovraštvo mu je pomorilo vse druge čute pomorjèn -êna -o: pomorjeni vaščani; pomorjene cvetlice ♪
  19.      pomóžen  -žna -o prid. (ọ́) ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi; pomožne naprave; astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna // ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče ● materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček ◊ elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir; lingv. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah ♪
  20.      pomréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., pomŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) drug za drugim umreti: njegovi vrstniki so pomrli; pri tej hiši so vsi pomrli / bratje so mu drug za drugim pomrli / interniranci so pomrli od lakote umrli ♪
  21.      pomŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico ● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna ♪
  22.      pomúda  -e ž (ȗ) zastar. 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi ♪
  23.      pomudíti se  -ím se dov., pomúdil se; pomujèn tudi pomudèn (ȋ í) 1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami 2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje 3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih pomudíti redko zadržati, ustaviti: na trgu jih je pomudila velika gneča ♪
  24.      ponesréčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. poškodovati se, umreti v nesreči: pri trčenju se je motorist ponesrečil; ponesrečiti se pri delu, v planinah, v rudniku, z avtomobilom; smrtno se ponesrečiti / takoj po vzletu se je letalo ponesrečilo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt se je ponesrečil; vse se ji je ponesrečilo / primerjava se mu je ponesrečila ponesréčen -a -o 1. deležnik od ponesrečiti se: ponesrečen načrt; reševanje ponesrečenih rudarjev; ponesrečen vlak 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: imeti ponesrečen plašč / ponesrečen izraz za kak pojem; ta primerjava je ponesrečena ♪
  25.      poplahníti  in popláhniti -em dov. (ȋ á) nar. poplakniti: poplahniti posodo ∙ nar. po večerji si rad poplahne grlo s čajem popije še nekaj čaja ♪

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA