Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lak (1.126-1.150)


  1.      odprávnik  -a m (ȃ) 1. uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu: skladiščnik in odpravnik 2. polit., v zvezi odpravnik poslov diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, za stopnjo nižji od poslanika: vlada ne bo poslala tja poslanika, ampak le odpravnika poslov // uslužbenec diplomatskega predstavništva, ki začasno nadomešča poslanika ali veleposlanika: jugoslovansko veleposlaništvo je zastopal odpravnik poslov ◊ žel. vlakovni odpravnik ali odpravnik vlakov delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka ♪
  2.      odpúhati  -am dov. (ū) ekspr. puhajoč se oddaljiti: vlak hitro odpuha s postaje / odpuhal je s težkim nahrbtnikom v hrib odsopihal ♪
  3.      odpúhniti  -em dov. (ú ȗ) redko izpuhniti: odpuhniti oblak dima ♪
  4.      odrezávati  -am nedov. (ȃ) odrezovati: odrezavati konice odrezávati se ekspr. nakratko, učinkovito odgovarjati: lakonično se je odrezaval ♪
  5.      odrezováti  -újem nedov. (á ȗ) z rezanjem odstranjevati del česa: odrezovati suhe veje / odrezoval je najlepše kose mesa ∙ ekspr. rečica odrezuje vas od polja loči odrezováti se ekspr. nakratko, učinkovito odgovarjati: zmeraj se je lakonično odrezoval ♪
  6.      odŕgniti  -em dov., tudi odrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem odstraniti: odrgniti blato, umazanijo; odrgniti s cunjo, krtačo / pred pleskanjem odrgniti stari lak // z drgnjenjem očistiti, osnažiti: odrgniti čevlje // z drgnjenjem nekoliko poškodovati: odrgniti avtomobil ob ograji; s stolom odrgniti steno; odrgniti si kožo odŕgnjen -a -o: star odrgnjen fotelj; do krvi odrgnjeno zapestje ♪
  7.      odropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. ekspr. ropotajoč se oddaljiti: tovornjak, vlak odropota; odropotati s postaje proti mestu, po kolovozu / odropotal je z vozičkom na trg / vstal je in odropotal iz sobe; šolarji odropotajo po stopnicah 2. prenehati ropotati: stroji so odropotali ♪
  8.      odsèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. krajevno omejen del prometne poti: graditi odsek avtomobilske ceste med Ljubljano in Vrhniko; plaz je poškodoval železnico na več odsekih; asfaltirati cestni odsek od odcepa do naselja ♦ žel. progovni odsek del proge, na katerem lahko vozi le en vlak // del česa sploh: odseki stopnic / razmišljati o nekaterih odsekih družbene resničnosti / razdeliti lobanjo na več odsekov regij 2. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: igralski odsek dramskega društva; brigadni propagandni odsek; socialnovarstveni odsek pri občinski skupščini 3. geom. del črte, ploskve ali telesa: izračunati odsek / krogelni odsek; osni odsek 4. glagolnik od odsekati: odsek zelnate glave ♪
  9.      odsèv  -éva m (ȅ ẹ́) z rodilnikom 1. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči: odsev avtomobilskih luči na mokrem tlaku; odsevi plamenov v očeh / odsev sonca v šipah / opazovati odsev cvetočega drevesa v vodi // glagolnik od odsevati: odsev brez iz zelenja 2. svetloba, sij: odsev ognja se je daleč videl; bral je pri odsevu petrolejke / rdečkasti odsev sončnega zahoda 3. kar kaže razpoloženje, čustva: na obrazu je viden odsev močnih čustev; na zdravnikovem obrazu je skušala razbrati odsev misli; odsev sreče v očeh // kar kaj kaže, izraža: to gibanje je odsev duhovne krize družbe; naša stališča so odsev javnega mnenja; njegovo ravnanje je odsev novih spoznanj / knjiž. v njegovih pesmih je opaziti odsev Župančičevega sloga sled, vpliv ♪
  10.      odsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči: sončna svetloba odseva v rosi; plameni se odsevajo v njegovih očeh / svetloba plinskih svetilk je odsevala od mokrega tlaka / z oken je odsevalo dopoldansko sonce; zimsko sonce odseva v snegu / na gladini jezera odsevajo hiše // odbijati: stena odseva svetlobo / voda odseva njegovo podobo kaže // svetlo se odražati, kazati: breze odsevajo iz zelenja 2. redko svetiti, sijati: luč odseva v temo 3. kazati, izražati: pogled odseva njegova čustva; njen obraz odseva odločnost; nasmeh je odseval radost in srečo / vprašanje je odsevalo podcenjevanje / knjiž. umetnost odseva svoj čas // biti viden, kazati se v čem: ponos mu je odseval v očeh; jeza se mu odseva na obrazu / z obraza mu odsevata groza in strah / iz besed je odsevala utrujenost / knjiž. v šopku je odsevala pozna jesen ● publ. rezultati gospodarske reforme odsevajo na družbeni razvoj vplivajo odsevajóč -a -e: razumel je iz pesmi odsevajočo otožnost; v morju odsevajoče mesto; nežnost odsevajoče oči odsévan -a -o: odsevana sončna svetloba ♪
  11.      odskakljáti  -ám dov. (á ȃ) skakljajoč oditi: zajček je odskakljal iz hleva; žaba je odskakljala proti mlaki // ekspr. lahkotno oditi: odskakljala je v kuhinjo po kavo; odskakljal je za njo ♪
  12.      odskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari: ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi oškropil / odskakovala sta in se spet približevala drug drugemu 2. zaradi sunka, sunkov za hip se oddaljevati od podlage: na vozu so odskakovali zaboji s steklenicami // tako se premikati: kolesa so počasi odskakovala po kotanjasti cesti; voz je odskakoval čez debele korenine 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja; odbijati se: žoga je odskakovala od tal; krogle so odskakovale od zidov odskakováje: kovanca sta se odskakovaje kotalila po tleh odskakujóč -a -e: voz je odskakujoč drvel po klancu; od tlaka odskakujoče dežne kaplje ♪
  13.      odsopíhati  -am dov. (í) sopihajoč oditi: za hip se je ustavil, nato pa je spet odsopihal dalje / ekspr. vlak je z zamudo odsopihal s postaje odpeljal ♪
  14.      odstraníti  in odstrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti / veter je odstranil oblake odpihal // narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh 2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike ∙ publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja odstraníti se in odstrániti se oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti odstránjen -a -o: napaka je bila hitro odstranjena ♪
  15.      odstranjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. delavec, ki kaj odstranjuje: odstranjevalec peska z ulitkov 2. sredstvo za odstranjevanje: kupiti odstranjevalec laka za nohte ♪
  16.      odstrelíti  -ím dov., odstréli in odstrêli; odstrélil (ȋ í) 1. s strelom, streli odstraniti: odstreliti ptiču nekaj peres; odstrelil si je palec // s streli, razstreljevanjem odstraniti, ločiti del česa: odstreliti plaz; odstreliti premog v rudniku // lov. ustreliti, ubiti divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreliti nekaj medvedov; odstreliti stare in bolne živali 2. redko izstreliti: posameznik je lahko odstrelil le pet strelov / odstreliti raketo odstreljèn -êna -o: našli so krvavo sled in malo odstreljene dlake ♪
  17.      odtísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s pritisnjenjem povzročiti, da se s pomočjo barve kaj prenese na podlago: odtisniti štampiljko, podpis; odtisniti vzorec / pomočil je palec v barvo in ga odtisnil na papir // prenesti z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtisniti poskusni odtis; odtisniti sliko; odtisniti z odtiskovalnico // s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem, na čem: odtisniti napis v vosek; odtisniti stopalo v sneg; deske so se odtisnile na površini betona / odtisniti sled narediti 2. star. odriniti, potisniti: odtisniti čoln od brega; veter je odtisnil oblake na gore odtísnjen -a -o: v kamenju odtisnjeni listi; datum je odtisnjen na pokrovu; na stroj odtisnjena pola; definicije pojmov so debeleje odtisnjene ♪
  18.      odtòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od odtekati ali odteči: preprečiti odtok vode / velik odtok prebivalstva v industrijo / odtok denarja // kar odteka: izmeriti količino odtoka; posoda za odtok / tovarniški odtok odplaka 2. pot, po kateri kaj odteka: voda si je poiskala nov odtok; na tem področju prevladuje podzemeljski odtok 3. odtočna cev: popraviti odtok; dati priključek na odtok ♪
  19.      odvedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da odvajati, odvesti: odvedljive odplake / odvedljiva funkcija ♪
  20.      odvódnik  -a m (ọ̑) 1. odprtina, luknja za zračenje; dušnik: odvodnik za dim, zrak 2. odvodni kanal: odvodniki za močvirsko vodo / ekspr. Sava je postala odvodnik za industrijske odplake; pren. izbrala si ga je za odvodnika svoje nejevolje ♪
  21.      odvozíti  -vózim dov., odvóžen (ȋ ọ́) 1. z vožnjo spraviti z določenega mesta: zemljo je moral takoj odvoziti / redko vlaki so goste odvozili na vse strani odpeljali 2. žarg., šport. oddrsati: odvozili so samo obvezne like ♪
  22.      oglasíti se  -ím se, in oglasíti se in oglásiti se -im se dov., oglásil se (ȋ í; ȋ á) 1. dati, začeti dajati zvok, glas: fant leži nepremično na tleh in se ne oglasi; ponoči se včasih oglasi sova; psi so se oglasili po vsej vasi začeli lajati / ptič se je oglasil z ostrim glasom // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder pride, začne prihajati zvok, glas: iz daljave se je oglasil strel; iz kota se je oglasilo ihtenje; v dolini se oglasi zvon / zvečer se je oglasila pesem 2. spregovoriti, reči: povej po pravici, se je oglasil oče; oglasiti se v debati; brezoseb. iz sobe se je oglasilo: naprej / oglasil se je z odločno besedo / vsi so se oglasili proti njemu nastopili 3. odgovoriti (na poziv, klicanje): odložila je slušalko, ker se ni oglasil; dolgo so ga klicali, pa se ni oglasil; na trkanje se nihče ne oglasi 4. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: dolgo se ni oglasil z dopusta; oglasiti se z razglednico / takoj ko prideš tja, se oglasi piši 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: oglasila se je stara bolečina v križu; že na vlaku se je oglasila lakota; oglasila se mu je želja po plezanju / nazadnje se mu je le oglasila vest 6. priti kam, navadno z določenim namenom: oglasil se je na občini, da povpraša za dovoljenje; več snubcev se je že oglasilo pri njej; oglasite se jutri, danes ne utegnem ● nar. prišel jo je klicat (pod okno), pa se ni oglasila ni pokazala pripravljenosti za pogovor, stik; knjiž., ekspr. ognjenik se je oglasil začel bruhati; ekspr. že pet mesecev je noseča, pa se otrok še ni oglasil premaknil, zganil; ekspr. končno se mu je oglasila pamet je začel pametno misliti, ravnati; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. morda se mu bo pa zdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; na sestanku se je tudi on oglasil k besedi sodeloval v debati, pogovoru; ekspr. tedaj se je v njem oglasil mož postal je odločen, pogumen; ekspr. oglasiti se s pesmijo zapeti; ekspr. oglasil se je z novo pesniško zbirko jo objavil ♪
  23.      ográda  -e ž (ȃ) 1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado; iti kopat ogrado; pasti v ogradi; oljke v ogradi // ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda ♦ lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa 2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde; hišo so varovale trdno zidane ograde; temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado ♪
  24.      ográja  -e ž (ā) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda: namestiti, postaviti ograjo okrog vrta; preplezati, preskočiti ograjo; sedeti na ograji; dvoriščna, vrtna ograja; kamnita, lesena, žična ograja; ograja iz bodeče žice / ograja okrog posajenega drevesca / ekspr. oblaki zadevajo ob ograjo gorovij; pren., ekspr. podrli so ograje, ki so jih ločile // naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem: narediti stopnicam ograjo; skloniti se čez ograjo; betonska, jeklena, kovana ograja; ograja krova; držaj ograje / ograja pri otroški posteljici / balkonska ograja; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg ∙ redko puščati živino čez noč v ograji ogradi ♦ grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki označuje njen rob in ima varovalni namen ♪
  25.      ogreblína  -e ž (í) redko praska, odrgnina, navadno močnejša: ogrebline in modrice / ogrebline na lakiranem pohištvu ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA