Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lajtnant (3)
- lájtnant -a m (á) v nekaterih državah poročnik ali podporočnik: pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant; v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov ♪
- generállájtnant -a m (ȃ-á) v nekaterih državah čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina ♪
- óberlájtnant -a [bǝr] m (ọ́-á) v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan: javiti se oberlajtnantu ♪