Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lah (76-100) 
- plahnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati po obsegu manjši: oteklina že plahni / ekspr. njegov trebušček plahni iz dneva v dan / balon je začel plahneti; pren., ekspr. zaloge hrane plahnijo; premoženje jim je naglo plahnelo 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: družbena moč plemstva je vse bolj plahnela; njegov ugled plahni / volja, zanimanje sta mi začela plahneti / jeza mu že plahni ∙ ekspr. drug za drugim so plahneli iz sobe naskrivaj, neopazno odhajali ♪
- plahníti in pláhniti -em nedov. (ȋ á) redko plahneti: oteklina že plahne / njihov idealizem je vse bolj plahnil ♪
- plahodráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. plapolati, vihrati: perilo plahodra ♪
- plahodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž., redko plah, malodušen: plahodušen človek / plahodušne misli ♪
- pláhoma prisl. (ā) knjiž., redko boječe, plašno: plahoma vprašati ♪
- pláhost -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost ♪
- plahôta -e ž (ó) knjiž. boječnost: divjad je izgubila vso plahoto; zajčja plahota // strah, tesnoba: obšla ga je neka plahota; stresla se je v plahoti ♪
- plahôten -tna -o prid. (ó) knjiž., redko boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave ♪
- pláhta -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi ♪
- plahtáti -ám nedov. (á ȃ) pog. goljufati, varati: plahtati lahkoverne ljudi / plahtala je sosede, da še vedno žaluje za možem ♪
- pláhtica -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmih ◊ bot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris ♪
- plahún -a m (ȗ) slabš. bojazljiv, boječ človek: dokazati hoče, da ni plahun; posmehoval se je plahunom ♪
- plahúta -e ž (ū) 1. ekspr. štrleči, viseči del pokrivala: kapa s plahutami / nekdaj redovnice v bolnicah z belimi plahutami 2. star. plahta: spati na plahuti / plahute ledu ♪
- plahutánje in plahútanje -a s (ȃ; ū) glagolnik od plahutati: slišati je bilo samo plahutanje ptičev / nenadoma je začutil plahutanje smrti nad seboj / plahutanje vešče okoli luči / plahutanje zastav v vetru ♪
- plahútarica -e ž (ȗ) ekspr., nekdaj redovnica, zlasti usmiljenka ♪
- plahútast -a -o prid. (ū) ki plahuta: plahutasti ptiči / ekspr. plahutasta obleka, pelerina vihrajoča, opletajoča ♪
- plahutáti -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi ♪
- plahutàv -áva -o in plahútav -a -o prid. (ȁ á; ū) ki plahuta: plahutav netopir / plahutave zastave plapolajoče, vihrajoče; pren., knjiž. plahutave misli ♪
- plahútniti -em dov. (ú ȗ) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo ♪
- podláhet -htí tudi -hti ž (ȃ) nav. mn. podlaket: rokavi segajo do sredine podlahti ♪
- podláhten -tna -o prid. (ȃ) podlakten: podlahtne mišice ♪
- podláhtje -a s (ȃ) star. podlaket ♪
- podláhtnica -e ž (ȃ) anat. kost v podlakti na mezinčni strani: podlahtnica in koželjnica ♪
- poláhen -hna -o prid. (ȃ) star. lahen, rahel: polahno prehajanje ene oblike v drugo poláhno prisl.: polahno stopati ♪
- poláhko prisl. (ȃ) star. 1. nalahko, narahlo: polahko božati; stopaj polahko, da ne prebudiš otroka 2. izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo; počasi: polahko se približati; ptica polahko zamahuje s krili / le polahko, saj se nikamor ne mudi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226