Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lah (76-100)



  1.      plahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati po obsegu manjši: oteklina že plahni / ekspr. njegov trebušček plahni iz dneva v dan / balon je začel plahneti; pren., ekspr. zaloge hrane plahnijo; premoženje jim je naglo plahnelo 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: družbena moč plemstva je vse bolj plahnela; njegov ugled plahni / volja, zanimanje sta mi začela plahneti / jeza mu že plahni ∙ ekspr. drug za drugim so plahneli iz sobe naskrivaj, neopazno odhajali
  2.      plahníti  in pláhniti -em nedov. ( á) redko plahneti: oteklina že plahne / njihov idealizem je vse bolj plahnil
  3.      plahodráti  -ám nedov.) ekspr. plapolati, vihrati: perilo plahodra
  4.      plahodúšen  -šna -o prid.) knjiž., redko plah, malodušen: plahodušen človek / plahodušne misli
  5.      pláhoma  prisl. (ā) knjiž., redko boječe, plašno: plahoma vprašati
  6.      pláhost  -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost
  7.      plahôta  -e ž (ó) knjiž. boječnost: divjad je izgubila vso plahoto; zajčja plahota // strah, tesnoba: obšla ga je neka plahota; stresla se je v plahoti
  8.      plahôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave
  9.      pláhta  -e ž () 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi
  10.      plahtáti  -ám nedov.) pog. goljufati, varati: plahtati lahkoverne ljudi / plahtala je sosede, da še vedno žaluje za možem
  11.      pláhtica  -e ž () ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmihbot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris
  12.      plahún  -a m () slabš. bojazljiv, boječ človek: dokazati hoče, da ni plahun; posmehoval se je plahunom
  13.      plahúta  -e ž (ū) 1. ekspr. štrleči, viseči del pokrivala: kapa s plahutami / nekdaj redovnice v bolnicah z belimi plahutami 2. star. plahta: spati na plahuti / plahute ledu
  14.      plahutánje  in plahútanje -a s (; ū) glagolnik od plahutati: slišati je bilo samo plahutanje ptičev / nenadoma je začutil plahutanje smrti nad seboj / plahutanje vešče okoli luči / plahutanje zastav v vetru
  15.      plahútarica  -e ž () ekspr., nekdaj redovnica, zlasti usmiljenka
  16.      plahútast  -a -o prid. (ū) ki plahuta: plahutasti ptiči / ekspr. plahutasta obleka, pelerina vihrajoča, opletajoča
  17.      plahutáti  -ám in plahútati -am nedov.; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi
  18.      plahutàv  -áva -o in plahútav -a -o prid. ( á; ū) ki plahuta: plahutav netopir / plahutave zastave plapolajoče, vihrajoče; pren., knjiž. plahutave misli
  19.      plahútniti  -em dov.) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo
  20.      podláhet  -htí tudi -hti ž () nav. mn. podlaket: rokavi segajo do sredine podlahti
  21.      podláhten  -tna -o prid. () podlakten: podlahtne mišice
  22.      podláhtje  -a s () star. podlaket
  23.      podláhtnica  -e ž () anat. kost v podlakti na mezinčni strani: podlahtnica in koželjnica
  24.      poláhen  -hna -o prid. () star. lahen, rahel: polahno prehajanje ene oblike v drugo poláhno prisl.: polahno stopati
  25.      poláhko  prisl. () star. 1. nalahko, narahlo: polahko božati; stopaj polahko, da ne prebudiš otroka 2. izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo; počasi: polahko se približati; ptica polahko zamahuje s krili / le polahko, saj se nikamor ne mudi

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA