Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lah (126-150) 
- šláhta -e ž (ȃ) v poljskem okolju, nekdaj nižje in srednje plemstvo: poljsko meščanstvo in šlahta ♪
- uplàh -áha m (ȁ á) redko uplahnitev: uplah oteklin ♪
- uplahnélost -i ž (ẹ́) značilnost uplahnjenega: uplahnelost lic; uplahnelost in nabreklost ♪
- uplahnéti -ím dov. (ẹ́ í) postati po obsegu manjši: oteklina je uplahnela; pren., ekspr. sredstva za raziskovalno delo so uplahnela uplahnèl in uplahnél -éla -o: uplahnelo telo ♪
- uplahnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od uplahniti: uplahnitev trebuha / uplahnitev življenjske moči ♪
- uplahníti in upláhniti -em dov. (ȋ á) 1. postati po obsegu manjši: bula je uplahnila; ovci je vime uplahnilo / ekspr. ko je veter ponehal, so jadra uplahnila se povesila / od bolezni so mu lica uplahnila upadla; val uplahne 2. ekspr. priti na nižjo stopnjo glede na intenzivnost, jakost; upasti: njegova bojevitost, samozavest je z leti uplahnila; pogum mu je uplahnil; sovraštvo, zanimanje uplahne; življenjska moč mu dolgo ni uplahnila / burja je uplahnila se je polegla; hrup v dolini je uplahnil 3. ekspr. izgubiti moč, pogum: ko ga je zagledal, je kar uplahnil ●
knjiž., redko rdečica ji je uplahnila z obraza izginila; ekspr. reka je uplahnila upadla upláhnjen -a -o: uplahnjen balon; uplahnjeno telo ♪
- uplahováti -újem nedov. (á ȗ) redko plahneti: oteklo vime je počasi uplahovalo / jeza mu že uplahuje ♪
- válah -a m (ȃ) knjiž. skopljen žrebec: zapreči par valahov; voli in valahi ♪
- vzplahutáti -ám in vzplahútati -am dov. (á ȃ; ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: petelin vzplahuta in zakikirika / vzplahutati s perutmi // plahutaje vzleteti: z vrha smreke vzplahuta jata vran; pren., knjiž. po sobah vzplahuta šepet ♪
- vzplahutávati -am nedov. (ȃ) večkrat vzplahutati: na drogu vzplahutava krokar ♪
- zaplahutáti -ám in zaplahútati -am dov. (á ȃ; ū) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoši so zaplahutale / ptica zaplahuta in odleti; brezoseb. med drevjem je zaplahutalo / zaplahutati s krili, perutmi / ekspr. iz žepa je potegnil robec in zaplahutal z njim pomahal; pren. srce mu je zaplahutalo v prsih; strah je zaplahutal v njegovih očeh // plahutaje zleteti: vrani so zaplahutali čez polje; po zraku so zaplahutali netopirji / ekspr. zaplahutala je čez cesto mimo njega 2. zaplapolati, zavihrati: jadra so zaplahutala v vetru ♪
- zláhka prisl. (ȃ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto: zlahka dvigovati, nositi kaj; zlahka premagati nasprotnike / zlahka vse doseže / ne daj se tako zlahka pregovoriti / vozilo se zlahka premika po kopnem in v vodi ∙ tega ni tako zlahka razumela to je težko razumela 2. izraža, da se v ravnanju, odločitvah premalo misli na mogoče posledice: vse jemlje preveč zlahka; zlahka obljublja, a se ne drži obljub ♪
- zláhkoma prisl. (ȃ) star. z lahkoto, zlahka: zlahkoma dobiti, najti, pozabiti; zlahkoma se prilagodi razmeram / preveč zlahkoma obljubljaš ♪
- zlahkôtiti -im dov. (ó ȏ) nar. olajšati: zlahkotiti komu življenje / zlahkotiti si delo s stroji ♪
- žláhčič -a m (ȃ) zastar. plemič, zlasti nižji: žlahčič z manjšim posestvom / poljski žlahčič šlahčič ♪
- žláhta -e ž (ȃ) 1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani 2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta ● pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od
sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov ♪
- žlahtáti se -ám se nedov. (á ȃ) nar. imeti s kom sorodstvene stike, odnose: z materinim bratrancem se nismo nikoli žlahtali // imeti s kom zelo prijateljske, zaupne odnose: v zadnjem času se družini zelo žlahtata ♪
- žláhten -tna -o prid., žláhtnejši (á) 1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino 2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan; cepiti žlahtno vrtnico na šipek 3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode ● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i)
kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino ◊ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum žláhtno prisl.: žlahtno dišeča roža; sam.: popiti kaj žlahtnega; občutek za žlahtno v človeku ♪
- žlahtíti -ím dov. (ȋ í) knjiž. plemenititi: žlahtiti duha z branjem dobrih knjig ♪
- žláhtnica -e ž (ȃ) 1. pog. sorodnica: gospodinji mu neka žlahtnica; pomagati svoji žlahtnici 2. star. plemkinja: žlahtnice z dvora ♪
- žláhtnič -a m (ȃ) star. plemič: podeželski žlahtnič; žlahtniči in meščani ♪
- žláhtnik -a m (ȃ) 1. pog. sorodnik: on je moj žlahtnik 2. star. plemič: žlahtniki in dvorjani ♪
- žlahtnína -e ž (ȋ) 1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve: zasaditi žlahtnino / bela z rumeno zelenimi, rdeča žlahtnina z rdečimi grozdi // belo vino iz grozdja te trte: piti žlahtnino 2. knjiž., ekspr. izbrana, kakovostna pijača, zlasti vino: vi svojo kislico dražje prodajate kot jaz žlahtnino; napolniti kozarce z žlahtnino ● star. skrinja, polna žlahtnin dragocenosti ♪
- žlahtnítelj -a m (ȋ) agr. kdor se poklicno ukvarja z žlahtnjenjem rastlin: žlahtnitelji so vzgojili novo vrsto hmelja; žlahtnitelj trajnic ♪
- žlahtníti -ím dov. (ȋ í) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: žlahtniti koruzo / domačo trto žlahtniti s tujo 2. knjiž. plemenititi: žlahtniti duha z umetnostjo ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226