Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (9.851-9.875)


  1.      dínja  -e ž (ȋ) kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad: jesti dinje; na trgu prodajajo dinje in lubenice; saditi dinje; marmelada iz dinj ♪
  2.      dinozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec, včasih izredne velikosti: mesojedi, rastlinojedi dinozavri ♪
  3.      diolén  -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: z bombažem mešan diolen // tkanina iz teh vlaken: enobarvni diolen za dežne plašče ♪
  4.      dionízičen  -čna -o prid. (í) 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik 2. knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪
  5.      dionízičnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dionizičnega: dionizičnost pesmi ♪
  6.      dionízije  -zij ž mn. (í ȋ) pri starih Grkih slavje v čast boga Dioniza: dionizije in starorimske bakanalije ♪
  7.      diópter  -tra m (ọ́) fiz. vizirna priprava z luknjicama ali režama na obeh koncih: z dioptrom prilagoditi merilno pripravo zorni črti ♪
  8.      dióptričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od dioptrija: dioptrična sončna očala ♪
  9.      dioptríja  -e ž (ȋ) fiz. enota za merjenje lomnosti očalnih leč: meriti dioptrije leče / velika dioptrija; dioptrija njegovih očal je plus dve / pog. fant ima močno dioptrijo stanje njegovih oči je tako, da potrebuje očala z veliko dioptrijo ♪
  10.      dioráma  -e ž (ȃ) 1. prostor z živalmi, rastlinami, prikazanimi tako, kot živijo v naravi: ogledati si dioramo; muzejske diorame 2. slika, osvetljena tako, da vzbuja vtis plastičnosti ♪
  11.      diorít  -a m (ȋ) petr. globočnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in temnih mineralov ♪
  12.      díple  -pel ž mn. (ȋ) etn. belokranjsko ljudsko glasbilo z dvojno piščaljo in mehom: igrati na diple // duda2: glasovi škotskih dipel ♪
  13.      diplodók  -a m (ọ̑) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
  14.      diplóma  -e ž (ọ̑) 1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma ∙ žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje 2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo 3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana ◊ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji ♪
  15.      diplomacíja  -e ž (ȋ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z zunanjo, mednarodno politiko: posvetil se je diplomaciji; zgodovina diplomacije / študirati diplomacijo 2. diplomati: izšolanost diplomacije 3. sposobnost ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: z vso diplomacijo, ki je je bil zmožen, je pregovoril starše / ker ni šlo drugače, je poskusil z diplomacijo ♪
  16.      diplománt  -a m (ā á) kdor je diplomiral: diplomanti slavistike odhajajo predvsem v profesuro; povojni diplomanti; diplomanti glasbene, igralske akademije; skrbeti za izpopolnjevanje diplomantov; število diplomantov narašča iz leta v leto / diplomant ekonomske srednje šole ♪
  17.      diplomántka  -e ž (ā) ženska, ki je diplomirala: diplomantka ekonomske fakultete ♪
  18.      diplomátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost človeka, ki zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: diplomatičnost urednika / presenetila jih je diplomatičnost njegovega odgovora ♪
  19.      diplomátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo: a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je diplomatski jezik; diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi; diplomatska pošta pošta, ki je carina ne pregleduje; pren. diplomatska bitka za pozicije na afriškem kontinentu ♦ jur. diplomatska imuniteta nedopustnost kazenskega pregona diplomatov b) lani so nas odkrito napadali, zdaj pa so postali diplomatski; potrebna ji je bila vsa diplomatska spretnost diplomátsko prisl.: diplomatsko odstraniti nesporazum; tako diplomatsko ga je znal prepričati, da je popustil ♪
  20.      diplomíranje  -a s (ȋ) glagolnik od diplomirati: prizadevajo si za učinkovitejši študij in hitrejše diplomiranje ♪
  21.      diplomírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: diplomirati na medicinski fakulteti, slavistiki; diplomirati v rednem roku; diplomirati z odličnim uspehom diplomíran -a -o: diplomirani ekonomist, pravnik; diplomirana babica; diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole ♪
  22.      dír  -a m (ȋ) hiter tek: pognati konja v dir; otrok se je spustil v dir pred njim; isker, nagel dir; konj teče v lahnem diru / jezditi v diru; peljati se v diru ∙ ekspr. otroci, mir, če ne, bo dir! nehajte razgrajati, sicer boste kaznovani ♦ vet. zelo hiter tek v skokih ♪
  23.      díra  tudi déra -e ž (í; ẹ́) voz z ravno nakladalno ploskvijo: pohištvo so prepeljali na diri ♪
  24.      dírati  -am nedov. (ȋ) zastar. vtikati se, vmešavati se: v moja načela ne diraj / ne diraj vame, da se ne spozabim ♪
  25.      direkcíja  -e ž (ȋ) vodstvo kakega podjetja, zavoda ali ustanove, ravnateljstvo: generalna, glavna direkcija; turistična, železniška direkcija; uslužbenec direkcije / začeli so graditi direkcijo poslopje tega vodstva ♪

   9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA