Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (9.826-9.850)
- dímije -mij ž mn. (ȋ ȋ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov: nosila je pisane dimije; dimije iz živo rdeče svile ♪
- dímiti -im nedov. (ȋ ȋ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe ♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo dímiti se kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi dimèč -éča -e: dimeča se drva ♪
- dímka -e ž (ȋ) nar. temno siva krava: dimko je že pomolzla; krava dimka ♪
- dímljenje -a s (ȋ) glagolnik od dimiti: dimljenje klobas / dimljenje čebel / vzroki dimljenja pri dizlovih motorjih ♪
- dímnast -a -o prid. (ȋ) redko poln dima; dimast: dimnast plamen ♪
- dímnica -e ž (ȋ) 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča ♪
- dímnik -a m (ȋ) kanal za odvajanje dima: očistiti, omesti dimnik; iz dimnika se vali gost dim / dimnik slabo vleče ne odvaja dobro dima / nad strehami se dvigajo počrneli dimniki; visoki tovarniški dimniki; dimnik lokomotive ● iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano; se bo hitro pozabilo ♪
- dímnikarček -čka m (ȋ) manjšalnica od dimnikar: mlad, sajast dimnikarček ♪
- dimnjáča -e ž (á) nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši; dimnica ♪
- dimorfízem -zma m (ȋ) biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki, dvoličnost: sezonski dimorfizem v barvi dlake; spolni dimorfizem; dimorfizem pri žuželkah ♪
- dín m neskl. (ȋ) pog. dinar: plačal je petdeset din ♪
- dín medm. (ȋ) posnema glas zvona: iz zvonika se sliši: din din din ♪
- DIN [dín] m neskl. (ȋ) kratica nemške industrijske norme: velikost, format je po DIN // fot. enota za občutljivost fotografskega materiala: občutljivost tega filma je sedemnajst DIN; neskl. pril.: DIN določanje občutljivosti filma ♦ tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm ♪
- dináma -e ž (ȃ) pog. dinamo: na kolesu se mu je pokvarila dinama ♪
- dinámičen -čna -o prid. (á) 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem // ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam 2. nanašajoč se na dinamika 2-3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje ◊ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; lingv. dinamični naglas; muz.
dinamična označba označba za jakost izvajanja; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja dinámično prisl.: dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko ♪
- dinámičnost -i ž (á) lastnost, značilnost dinamičnega: dinamičnost boja; dinamičnost dogajanja / dinamičnost filmskega dejanja / menjavanje učnih oblik in metod pripomore k dinamičnosti pouka; dinamičnost družbenega razvoja ♪
- dinamít -a m (ȋ) brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je nitroglicerin: razstreliti most z dinamitom ♪
- dinamízem -zma m (ȋ) knjiž. 1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami 2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcije ◊ filoz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja ♪
- dínar -ja m, pri označevanju vrednosti, cene dínar dinárja in dínarja (ȋ; ȋ ȃ, ȋ) denarna enota Jugoslavije in nekaterih drugih držav: tole stane dva dinarja in petdeset par; škoda znaša več milijonov dinarjev; za delo je plačal dvajset tisoč dinarjev; vstopnice so po pet dinarjev [5 din] / prizadevanja za stabilizacijo dinarja / novi, stari dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju 1 : 100 ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; obračunski dinar računska valuta, v kateri je obračunana konvertibilna valuta po uradnem tečaju // kovanec v vrednosti te enote: dinarji so se žvenketaje razsuli po tleh; imaš dva dinarja? ● ekspr. nimam niti dinarja nimam popolnoma nič denarja; metati dinar odločiti se glede na to, na katero stran pada (dinarski) kovanec; ekspr. gleda na vsak dinar je
varčen; je skop; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; publ. naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš ♪
- dínarček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od dinar: za tole sem plačal devetdeset dinarčkov / vsak dinarček sproti zapravi / s težavo je odštel tiste dinarčke ♪
- dinást -a m (ȃ) vladar, monarh: srednjeveški dinasti; oblast dinastov ♪
- dinastíja -e ž (ȋ) vrsta vladarjev istega rodu na prestolu: faraonska dinastija; dinastija Nemanjićev / biti v sorodu z vsemi evropskimi dinastijami vladarskimi rodbinami; pren. dinastija igralcev; dinastija industrijskih magnatov ♪
- dindán medm. (ȃ) posnema glas zvona: iz zvonika se sliši: dindan dindan / dindandon ♪
- diné tudi dinér -ja [dine] m (ẹ̑) zlasti v francoskem okolju glavni dnevni obrok hrane: povabil ga je na dine; obilen dine // knjiž. slovesno kosilo ali večerja: prirediti dine na čast delegacije ♪
- díngač -a m (ȋ) črno vino iz okolice Dingača na Pelješcu: postregla je s pristnim dingačem ♪
9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926