Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (9.501-9.525)



  1.      denudácija  -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije
  2.      denudírati  -am dov. in nedov. () geol. opraviti, izvršiti denudacijo: ledenik je denudiral dolino denudíran -a -o: denudirana tla
  3.      denunciácija  -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija
  4.      denunciántka  -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka
  5.      denuncíranje  -a s () glagolnik od denuncirati: širila se je fašistična propaganda, denunciranje in zapiranje meščanov
  6.      deodár  -ja m (ā) bot. himalajska cedra: nad listavce so se dvigali orjaški deodarji
  7.      depandánsa  -e ž () stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
  8.      depersonalizácija  -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela
  9.      depersonalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti depersonalizacijo: depersonalizirati človeka; stroj delavca depersonalizira / depersonalizirati delo
  10.      depéša  -e ž (ẹ̑) nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo: iz brigad in odredov so prihajale depeše; dešifrirati, poslati depešo; nujna, telegrafska depeša; depeša glavnega štaba
  11.      depešírati  -am dov. in nedov. () poslati nujno vojaško ali diplomatsko sporočilo: depeširati generalnemu štabu depešíran -a -o: depeširano poročilo
  12.      depilírati  -am nedov. in dov. () kozm. opravljati depilacijo: depilirati noge
  13.      depó  -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, pologvoj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu
  14.      depójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na depo: muzej nima depojskih prostorov ◊ arheol. depojska najdba najdba večjega števila predmetov na istem kraju
  15.      depolitizírati  -am dov. in nedov. () odpraviti, odstraniti politične elemente, vplive iz česa: vso afero so skušali depolitizirati / depolitizirati cerkev depolitizírati se prenehati ukvarjati se s politiko: del mladine se je depolitiziral
  16.      deponènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor kaj deponira: zavarovati blago deponentov
  17.      deponéntnik  -a m (ẹ̑) lingv. glagol s trpno obliko in tvornim pomenom: deponentniki v latinščini
  18.      deponíja  -e ž () prostor za odlaganje večjih količin materiala, navadno odvečnega, odlagališče: deponije smeti / deponija kuriva; deponije za gradbeni material
  19.      deponíranje  -a s () glagolnik od deponirati: deponiranje vrednostnih papirjev / deponiranje smeti odlaganje
  20.      deponírati  -am dov. in nedov. () dati, izročiti v hrambo: deponirati ček, vrednostne papirje v banki / deponirati valuto na carini deponíran -a -o: deponirano zlato; potrdilo o deponiranem denarju
  21.      deportácija  -e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča
  22.      deportíranje  -a s () glagolnik od deportirati: znašali so se nad prebivalstvom s požigi, ropanjem in deportiranjem
  23.      depozít  -a m () 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambojur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti
  24.      depozitár  -ja m (á) 1. kdor hrani deponirano blago: depozitar izda deponentu depotno potrdilo 2. redko deponent
  25.      depozíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na depozit: depozitna služba; depozitna taksa / depozitna banka banka, ki zlasti sprejema hranilne vlogeekon. depozitni denar knjižni denar

   9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA