Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (9.426-9.450)


  1.      deloljúbnost  -i ž (ú) lastnost deloljubnega človeka: njegova deloljubnost je bila zgledna / vzgajal ga je v deloljubnosti ♪
  2.      delomŕzen  -zna -o prid. (r̄) ki noče, ne želi delati: bil je znan kot delomrzen človek; delomrzni postopači ♪
  3.      delomŕznež  -a m (ȓ) delomrzen človek: postaja vedno večji delomrznež; tu ni mesta za delomrzneže / druščina delomrznežev, postopačev in klatežev ♪
  4.      delomŕznost  -i ž (r̄) lastnost delomrznega človeka: očeta je žalostila sinova lahkoživost in delomrznost / boriti se proti delomrznosti ♪
  5.      delopúst  -a m (ȗ) star. čas pred praznikom, ko se neha delati: delopust se je pričel; po vaseh je zvonilo, odzvonilo delopust; sobotni delopust; delopust pred nedeljo / bilo je na delopust k prazniku // nav. šalj. prosti čas, prosto: ta dan sta imela delopust ♪
  6.      delovánje  -a s (ȃ) glagolnik od delovati: a) razdiralno delovanje valov; delovanje strupa, zdravila / delovanje bakterij b) ustaviti društveno delovanje; politično delovanje med ljudmi; obsojen je bil zaradi protidržavnega delovanja / napisal je spomine o svojem delovanju v raznih krajih; sodniško delovanje c) paziti na delovanje stroja; delovanje celic / pravilno delovanje jeter, srca ◊ les. delovanje lesa krčenje in širjenja lesa zaradi sušenja ali vpijanja vlage ♪
  7.      delováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile // prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno 2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji 3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala // navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile delujóč -a -e: še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven ♪
  8.      déloven  -vna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delo: a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki z družbenimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost družbenih služb; delovna skupnost samoupravni organ, ki ga sestavljajo vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo ● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi ◊ adm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; jur. delovno pravo pravni predpisi, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav délovno prisl.: delovno oblečen ♪
  9.      delovíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se dela, zlasti fizično: brigada je odšla na delovišče; gozdna, gradbena delovišča; nesreča na delovišču / tudi na deželi so ustanovili več manjših kulturnih in znanstvenih delovišč ♪
  10.      delovít  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko delaven: delovit in pošten človek / delovit politik ♪
  11.      délovnik  -a m (ẹ́) ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu: osemurni delovnik; prehod na skrajšani delovnik / petdnevni delovnik delovni teden, v katerem se dela pet dni ♪
  12.      delovódnik  -a m (ọ̑) adm. knjiga, v katero se vpisujejo sprejeti in odposlani uradni spisi: vknjižiti spis v delovodnik ♪
  13.      delovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na delovodje: delovodski posli / delovodski tečaj; delovodska šola ♪
  14.      delovódstvo  -a s (ọ̑) opravljanje delovodskih poslov: izpopolnila se je v delovodstvu ♪
  15.      déltast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trikotni obliki velike črke delta: deltasto ustje reke; deltasta krila letala ♦ anat. deltasta mišica parna ramenska mišica trikotne oblike ♪
  16.      demagóg  -a m (ọ̑) 1. kdor si z lažnimi obljubami, trditvami želi pridobiti zaupanje ljudi in s tem politično moč: bil je političen avanturist in demagog; obeti demagogov 2. pri starih Grkih ugleden govornik, ki vpliva na ljudstvo in vodstvo države ♪
  17.      demagogíja  -e ž (ȋ) dajanje lažnih obljub, trditev za pridobivanje zaupanja ljudi in s tem politične moči: boriti se proti demagogiji; fašistična, nacionalistična, strankarska demagogija / zlagana demagogija diktature ♪
  18.      demagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demagoge ali demagogijo: demagoška agitacija; demagoško besedičenje; demagoška gesla / demagoški izpadi hujskaški, podpihovalski demagóško prisl.: govorniki so se hoteli demagoško prikupiti delavcem ♪
  19.      demagóštvo  -a s (ọ̑) lastnosti ali ravnanje demagogov: časopis se skrbno izogiba vsakega demagoštva; ta literatura preveč diši po demagoštvu / ta stranka živi od demagoštva ♪
  20.      démant  -a m (ẹ̑) knjiž. diamant: brusiti demante; kapljice so se svetile kakor demanti; trd ko demant / steklarski demant; pren. njene oči so dva črna demanta ♪
  21.      demánti  -ja m (ȃ) razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti ♪
  22.      demantíranje  -a s (ȋ) glagolnik od demantirati: demantiranje poročila ♪
  23.      demantírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave ♪
  24.      demarkácija  -e ž (á) jur. označitev, označevanje mejne črte na kraju samem: razmejitvena komisija je nadzorovala demarkacijo nove državne meje ♦ med. pas vnetega tkiva ♪
  25.      demárša  -e ž (ȃ) polit. diplomatski ukrep, nastop pri vladi tuje države, navadno kot protest: napraviti demaršo pri zunanjem ministrstvu; diplomatska demarša / izročiti demaršo ♪

   9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA