Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (9.276-9.300)



  1.      defékten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten
  2.      deféktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost defektnega: defektnost stroja; stopnja defektnosti ♦ med. duševna defektnost
  3.      defektológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za defektologijo: učitelj defektolog; visoka šola za defektologe
  4.      defektoskopíja  -e ž () teh. iskanje napak v materialu, zlasti v kovinah, z rentgenskimi žarki ali žarki gama: laboratorij za defektoskopijo; uporaba izotopov v defektoskopiji
  5.      defenzívnost  -i ž () lastnost, značilnost defenzivnega: defenzivnost njihovega boja / pasivna defenzivnost moštva
  6.      defetíst  -a m () kdor ni prepričan o uspehu kakega (pomembnega) dela, prizadevanja, malodušnež: med vojaki so se pojavljali defetisti
  7.      defibrátor  -ja m () les. stroj za drobljenje lesa v vlakna
  8.      defibrinírati  -am dov. in nedov. () med. odstraniti iz krvi, plazme fibrin: defibrinirati kri
  9.      defibrírati  -am nedov. in dov. () les. drobiti les v vlakna
  10.      deficít  in déficit -a m (; ẹ̑) vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba: deficit se je zmanjšal; računi izkazujejo deficit; kriti deficit; slabo gospodarjenje prinaša deficit ♦ ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti
  11.      deficitáren  -rna -o prid. () 1. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini: deficitarni material; deficitarni proizvodi / deficitarni poklici; deficitarne dejavnosti, stroke / deficitarna prehrana pomanjkljiva // ki nima dovolj surovin, kapitala: deficitarne dežele; deficitarna občina 2. deficiten: deficitarno podjetje
  12.      deficíten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na deficit: ta sektor gospodarstva je deficiten; pog. lani so bili v podjetju deficitni so imeli deficit; deficitna zadruga / deficitni proračun 2. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini; deficitaren: deficitni material; deficitne surovine
  13.      defilíranje  -a s () glagolnik od defilirati: defiliranje topništva in pehote
  14.      definícija  -e ž (í) natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančna) razlaga: najti, podati pravo definicijo; znati definicijo na pamet; kratka, pravilna definicija; matematične definicije / definicija besede; definicija imperializma, naroda
  15.      definicíjski  in definícijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na definicijo: definicijska razlaga ♦ mat. definicijsko območje funkcije vse točke, v katerih ima funkcija določeno vrednost
  16.      definíranje  -a s () glagolnik od definirati: definiranje vsebine pojma
  17.      deformácija  -e ž (á) sprememba naravne, pravilne oblike česa; skazitev, iznakaženje: neprimerni čevlji povzročijo večkrat deformacijo stopal; s telesno kulturo preprečevati telesne deformacije / boj proti birokratski deformaciji ekonomskega razvoja; moralna deformacija družbe; deformacija socialističnih odnosov // sprememba prvotne, dane oblike česa, preoblikovanje: povzročiti deformacijo materiala; deformacija pnevmatik med vožnjo; deformacija tal / režiserjeva deformacija teksta je bila očitna
  18.      deformacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na deformacijo: deformacijska stopnja / deformacijska sila
  19.      deformíranje  -a s () glagolnik od deformirati: deformiranje drevesnih vrhov / birokratsko deformiranje razvoja
  20.      deformíranost  -i ž () lastnost, značilnost deformiranega: deformiranost prsta / duševna deformiranost
  21.      deformírati  -am dov. in nedov. () spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral deformíran -a -o: deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo
  22.      degazácija  -e ž (á) teh. odstranitev plinov iz česa; razplinjenje: degazacija jeklavoj. odstranitev bojnih strupov s kemičnimi sredstvi
  23.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stilamed. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija
  24.      degeneríranec  -nca m () degeneriran človek: bolan degeneriranec / ekspr. nemoralni degeneriranci in perverzneži
  25.      degeneríranje  -a s () glagolnik od degenerirati: degeneriranje kulturnih rastlin / degeneriranje buržoazne filozofske misli

   9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA