Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (876-900)


  1.      cokláriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. coklati: coklariti proti domu ♪
  2.      cóklarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na coklarje ali cokle: coklarski mojster / ekspr. to coklarsko ime nerodno, nenavadno ♪
  3.      cóklast  -a -o prid. (ọ̑) neroden, okoren: počasne, coklaste stopinje // podoben coklam: coklasti parklji pri kravi ♪
  4.      cokláti  -ám nedov. (á ȃ) okorno, ropotaje stopati: vojak cokla po hodniku; nerodno coklati / coklati v coklah // ekspr. hoditi, iti: ne bom coklal peš v tej vročini ♪
  5.      cóla  -e ž (ọ̑) dolžinska mera, približno 2,5 cm: meriti s čevlji in colami; eno colo debela deska ♦ fiz. angleška cola 2,54 cm; avstrijska cola 2,63 cm ♪
  6.      cólarica  -e ž (ọ̑) les. eno colo debela deska: skladanica colaric ♪
  7.      collage  gl. kolaž ♪
  8.      cúla  -e ž (ú) kos blaga ali ruta z zavozlanimi ogli, ki se rabi za prenašanje: v culi je nosil kos kruha in sir / povezati obleko v culo; popotna cula; cula perila ∙ ekspr. če nočeš ubogati, kar poveži culo pojdi, odidi ♪
  9.      čalaren  ipd. gl. čelaren ipd. ♪
  10.      častilákomen  -mna -o prid. (á) častihlepen: zelo je častilakomen ♪
  11.      častilákomnež  -a m (á) častihlepnež ♪
  12.      častilákomnost  -i ž (á) častihlepnost ♪
  13.      čebéla  -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju ♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka ♪
  14.      čebelák  -a [čeb in čǝb] m (á) redko čebelji samec; trot ♪
  15.      čebélar  -ja [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster ♪
  16.      čebelár  -ja [čeb in čǝb] m (á) kdor goji čebele: na stara leta je bil čebelar; čebelar ogreba roj; sestanek čebelarjev ♪
  17.      čebelárček  -čka [čeb in čǝb] m (á) manjšalnica od čebelár: najmlajši čebelarček ♪
  18.      čebelaríca  -e [čeb in čǝb] ž (í) redko čebelarka ♪
  19.      čebelaríja  -e [čeb in čǝb] ž (ȋ) zastar. čebelarstvo: peča se s čebelarijo ♪
  20.      čebeláriti  -im [čeb in čǝb] nedov. (á ȃ) gojiti čebele: na starost je čebelaril; nekdaj so čebelarili v kranjičih ♦ čeb. čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel ♪
  21.      čebelárjenje  -a [čeb in čǝb] s (á) glagolnik od čebelariti: čebelarjenje mu je v veselje / čebelarjenje na med, na roje ♪
  22.      čebelárka  -e [čeb in čǝb] ž (á) ženska, ki goji čebele ♪
  23.      čebelárna  -e [čeb in čǝb] ž (ȃ) trgovina s čebelarskimi potrebščinami, medom, voskom: čebelarna ima v zalogi vse vrste medu ♪
  24.      čebelárski  -a -o [čeb in čǝb] prid. (á) nanašajoč se na čebelarje ali čebelarstvo: natakniti si čebelarsko kapo; čebelarsko društvo / predaval je o svojih čebelarskih izkušnjah ♪
  25.      čebelárstvo  -a [čeb in čǝb] s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel: razvoj čebelarstva in sadjarstva / na čebelarstvo se ne razume; umno čebelarstvo // nauk o gojenju in izkoriščanju čebel: izšla je nova knjiga o čebelarstvu ♪

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA