Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (8.751-8.775)



  1.      číčanje  -a s () glagolnik od čičati
  2.      číčati  -am nedov. in dov. () otr. sedeti: mama, čičala bi rada; čiča na tleh in se igra s kamenčki číčati se dov. sesti: čičaj se
  3.      číčkast  -a -o prid. () slabš. preveč in neokusno okrašen: čičkasta obleka číčkasto prisl.: oblači se zelo čičkasto
  4.      číčkati  -am nedov. in dov. () otr. sedeti: lepo čičkaj pa pridna bodi / ekspr. imenitno boste čičkali v tem naslanjaču číčkati se dov. sesti: čičkaj se
  5.      číčkati se  -am se nedov. () slabš. lepšati se, lepotičiti se: čička se in ogleduje pred ogledalom; kar naprej bi se čičkala / redko čičkati si obraz
  6.      číčniti  -em dov.) otr. sesti: punčka čične na tla in se smeje
  7.      čífut  -a m () slabš. 1. pripadnik židovskega naroda; Žid: kaj ne veš, on je čifut 2. stiskač, oderuh, goljuf: ta čifut bi me rad ogoljufal / kot psovka presneti čifut
  8.      čifutaríja  -e ž () slabš. Židi, Židje: samo čifutarija se ukvarja s takimi posli
  9.      čífutski  -a -o prid. () slabš. židovski: umazana čifutska krčma; čifutska sinagoga / značilen čifutski obraz
  10.      čígar  zaim. neskl. () izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša // neustalj. izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč
  11.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš?
  12.      čìh  medm. () posnema glas pri kihanju: pogleda v sonce in čih!
  13.      číkanje  -a s () glagolnik od čikati: njuhanje in čikanje; klobasa tobaka za čikanje
  14.      číkniti  -em dov.) ekspr. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki
  15.      číl  -a -o prid. ( í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?
  16.      čílost  -i ž (í) raba peša krepkost, spočitost, svežost: v sebi čuti novo moč in čilost; mladostna čilost / hvali čilost svojega konja
  17.      čím  in čim vez. () v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje
  18.      čimvèč  in čím vèč in čim vèč prisl. (; -) kar se da veliko, kar največ: posvetiti čimveč skrbi kakovosti izdelkov; železnica naj prepelje čimveč blaga
  19.      čímža  -e ž () 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem
  20.      čímžanje  -a s () glagolnik od čimžati: čimžanje kož
  21.      čímžati  -am nedov. () teh. močiti, namakati v čimži: pred barvanjem je treba vlakna čimžati / čimžati kože pred strojenjem
  22.      čín 1 -a m () stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih ♦ voj. generalski, oficirski, vojaški čin
  23.      čìn  medm. () posnema glas činel: čin čin, je začela godba // nar. zahodno, pri trkanju s kozarci na zdravje!: čin čin
  24.      činčílec  -lca m () kunec z mehko, svetlo sivo dlako; činčila: razstava činčilcev
  25.      činčílji  -a -e () pridevnik od činčila: činčilji kožuh

   8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA