Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (7.926-7.950)



  1.      búnčica  -e ž () kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti
  2.      búndra  -e ž () nar., slabš. debela ženska: Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo (F. Bevk)
  3.      búniti se  -im se nedov.) neustalj. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš!
  4.      bùnk  in búnk medm. (; ) posnema glas pri udarcu, padcu
  5.      búnka  -e ž () 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
  6.      búnkanje  -a s () glagolnik od bunkati: bunkanje na vrata; bunkanje s pestjo
  7.      búnkate  medm. () posnema glasove pri kovanju: bunkate bunkate
  8.      búnkati  -am nedov. () 1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih // ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali 2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu
  9.      bunkeráš  -a m (á) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem kdor se skriva, živi v bunkerju: patrulja je odkrila bunkeraše
  10.      búnkica  -e ž () kroglasta izboklinica: sandale z bunkicami
  11.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila
  12.      burét  -a m (ẹ̑) tekst. preja iz kratkih izčesanih vlaken naravne svile: presti buret // hrapava tkanina iz te preje: poletni kostim iz bureta; neskl. pril.: buret svila
  13.      búriti  -im nedov.) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
  14.      búrja  -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  15.      burjáti  -ám nedov.) ekspr., redko hitro, vihravo iti, hoditi: planil je pokonci in burjal k sosedu; kam burjaš?
  16.      búrjevka  -e ž (ú) zool. burnica: nad ladjo krožijo burjevke
  17.      búrjica  -e ž (ú) ekspr. manjšalnica od burja: lahna burjica piha
  18.      búrk  -a m () nar. burka, šala, norčija: Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar)
  19.      búrkanje  -a s () glagolnik od burkati: burkanje valov
  20.      burkáštvo  -a s () slabš. norčije, groba norčavost: uganjati bedasto burkaštvo; igra je prešla v burkaštvo
  21.      búrkati  -am nedov. () knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu
  22.      búrkavost  -i ž () lastnost burkastega človeka: niso mu zamerili njegove burkavosti / v tej komediji se komika sprevrača v ceneno burkavost
  23.      búrkle  -kel ž mn. () orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci ◊ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev
  24.      búrklež  -a m () ekspr. neroden, nepripraven človek: ti si pravi burklež; burklež burklasti / kot psovka burklež jezični
  25.      burklíšče  in búrklišče -a s (í; ) držaj pri burklah: nasloniti se na burklišče

   7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA